Smilj je zaklad narave, ki v Sloveniji raste samoniklo, lahko pa ga tudi gojimo, medtem ko na Hrvaškem za njegovo pobiranje potrebujete posebno dovoljenje. Jana Bergant, ki smilj med drugimi zelišči vzgaja na posestvu Histria Botanica nad Dragonjo, pravi, da rastlina ni zahtevna za vzdrževanje. Zahteva le dobro odcedno zemljo in sončno lego. »Posebnih sovražnikov nima niti ga ne napadajo bolezni. Ko odcveti, ga lahko porežemo približno 20 centimetrov od tal,« pove sogovornica in doda: »Lahko nas bo razveselil, da bo v isti sezoni zacvetel še enkrat.«
Prezimi na prostem
Gnojenje smilja ni potrebno, tudi razmnoževanje je možno tako s potaknjenci kot s semeni. »Petnajst centimetrov dolge vejice spodaj za dva centimetra nekoliko ogulimo ter damo v zemljo, primerno za sadike. Pri tem pazimo, da je zemlja vedno dovolj vlažna. Po dveh do treh tednih bo že pognal korenine.« Zelo dobro vzklijejo tudi semena smilja. »Le zemljo, primerno za kaljenje semen, moramo uporabiti. Tudi tu pazimo, da je zemlja vedno dobro vlažna. Ko sadika zraste do višine dveh centimetrov, jo prepikiramo v večji lonček, da se razvije.«
Laški smilj pri nas prezimi na prostem, zato ga lahko sadimo tudi v zeliščnem vrtu. Obstaja seveda več vrst te delno olesenele trajnice, a če ga bomo vzgajali zaradi pridobivanja eteričnih olj, moramo biti pozorni na pravi kemotip. »Iz kemijske sestave eteričnega olja se pravzaprav najlažje vidi, kateri smilj pravzaprav imamo. Pri sadiki smilja bomo namreč težko razločili podvrsto laškega smilja,« razloži Bergantova, ki smilj vzgaja tudi zaradi hidrolata, ki ga pridobivajo med parno destilacijo. »Prav tako smilj v notranjosti ne bo razvil enakih učinkovin, kot jih razvije ob mediteranskem pasu. Prav gotovo pa bo lepo dišal in nam bo v veselje.«
Moč naravnih sestavin
Laški smilj Istre učinkovito pomlajuje kožo, saj pospešeno deluje na regeneracijo celic. Uporaben je predvsem pri zmanjševanju starostnih gub in pri celjenju ran, tudi po zahtevnejših operacijah. Zmanjšuje brazgotine, tudi stare, še posebno pa je primeren za odpravljanje hematomov oziroma modric na telesu. Uporaben je tudi pri tako nezaželenih strijah. »Zaradi vsebnosti kariofilena učinkuje protivnetno, zmanjšuje otekline in pomaga pri zastajanju vode v telesu,« pravi sogovornica, ki poudari še prednosti hidrolata: »Ta ublaži bolečine zaradi opeklin pri čezmernem sončenju že v svoji osnovni obliki. Če pa si ga po sončenju razpršimo na telo, bomo preprečili izsušenost kože in rdečico zamenjali za porjavelost.«
Ravno zaradi močne koncentracije kemijskih sestavin eteričnega olja je hidrolat smilja v svoji osnovni obliki lahko primernejši za uporabo. »Pršimo si ga na kožo, lahko ga mešamo tudi z drugimi hidrolati. Pri opeklinah ga je priporočljivo mešati s hidrolatom rmana, za razdraženo in vneto kožo ga mešamo s hidrolatom melise, za splakovanje ustne votline pa s hidrolatom melise in žajblja,« še pove Jana Bergant, ki za prihajajoče poletne mesece svetuje: »Po sončenju se preprosto popršimo po izsušenem telesu s hidrolatom smilja, razredčenega 1 : 10 z vodo pa ga lahko tudi pijemo.«
