Jože Plečnik je dejal, naj se drevo v mestu nikoli ne poseka, razen če to zahteva monumentalna zasnova. In ena njegovih monumentalnih zasnov je med nastajanjem prav zaradi dreves strahovito razburila meščane. Ko se je Plečnik leta 1940 lotil preureditve Kongresnega trga, so na njem rasli stoletni hrasti. Ljubljančani so ogorčeno nasprotovali temu, da bi jih posekali. A so jih ter jih na Plečnikovo željo zamenjali s platanami, ki še danes kljubujejo tako prometu kot podzemni garaži.
Prav te platane so med drevesi, opisanimi v knjižici Zgodbe dreves, ki niso za les, ki jo je izdalo Kulturno okoljsko društvo Pazi!park v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. V njej je opisanih enajst neverjetnih dreves, ki krasijo mestne ulice in parke, mimo njih pa je opisana krožna pot, ki jo lahko prehodimo v dobri uri. Tako gremo mimo kavkaških krilatih oreškarjev, ki rasteta v Miklošičevem parku nasproti sodne palače. In mimo platan na Streliški ulici, ki sta ostanek drevoreda od Grajskega griča do mestnega obzidja in sta stari od 150 do 200 let. To sta edini drevesi v središču Ljubljane, ki sta zaščiteni kot naravna vrednost državnega pomena. In ko smo že pri vrednosti – v Londonu so s projektom i-Tree postavili ekonomsko oceno vrednosti povprečnega drevesa v središču mesta in prišli do osupljive številke 14.000 evrov. Zelo stara in velika drevesa pa lahko dosežejo tudi vrednost nad 100.000 evrov. »Ko torej vrednost, ki jo ima takšno mogočno mestno drevo, pretvorimo v evre, hitro pridemo do res velikanskih zneskov, ki se ljudem verjetno zdijo neverjetni, čeprav drevesa sicer cenijo in opazijo!« menita krajinski arhitektki Urška Kranjc in Gaja Trbižan iz društva Pazi!park, ki sta vodili projekt mogočnih mestnih dreves. »Če bi se prebivalci zavedali vrednosti, ki jo ima odraslo in vitalno drevo, bi tudi drugače z njimi ravnali.«
Zasebna drevesa so bolj ogrožena
Najslavnejše ljubljansko drevo je gotovo lipa na Borštnikovem trgu, ki je po svojih koreninah najstarejše drevo v mestu, staro okoli 350 let. Kako pomembna je, priča tudi to, da je drevo označeno na zemljevidu iz leta 1744. Ohranjeno staro deblo ima obseg 454 centimetrov. Iz starih korenin zdaj poganja osem novih debel. Med ljubljanskim kongresom leta 1821 je tedanji lastnik gostilne Karl Rosenwirt, ki je lipo vsako leto dal strokovno pregledati, dejal, »da se bo še mnogo, mnogo zanamcev lahko pomudilo pod njo, če bo seveda vse ostalo tako, kot je. Še veliko vrčkov piva in veliko glažev dobrega vina bodo tu popili.«
V knjižici so opisana samo drevesa na javnih površinah, za katere skrbi mestna občina in so bolj ali manj strokovno obdelana. Poseben problem pa so drevesa na zasebnih površinah. »Lastnikom zasebnih zemljišč za posek odraslih dreves ni treba pridobiti soglasja ali dovoljenja, saj za to ni zakonske obveze. Občine pa ne morejo vplivati na ravnanje z drevjem na zasebnih zemljiščih, saj za to nimajo ustrezne pravne podlage,« opozarjata krajinski arhitektki. Zato se lahko zgodi, da pade kakšno starodavno drevo, ki bi sicer moralo ostati in obstati.
