Kdor še vedno misli, da so ulični glasbeniki spontan in samonikel pojav, se je uštel. Tudi glasbo na mestnih ulicah in železniških postajah vse bolj regulirajo mestne oblasti. Dunaj je za Londonom in Parizom še eno mesto, kjer bo mestna oblast prihodnji mesec pripravila svojevrsten natečaj in avdicijo med mladimi glasbeniki, nato pa najboljšim podelila licenco za igranje na tamkajšnjih postajah podzemne železnice, med drugim tudi na največji, Westbahnhof. Toda ne zgolj priložnost za mlade glasbenike, na Dunaju si obetajo tudi, da bodo s pilotnim projektom povečali varnost na postajah podzemne železnice.
Zadnji sodniki: potniki na podzemni železnici
V dunajski mestni upravi želijo s pilotnim projektom Zvezde podzemne železnice (U-Bahn-Stars) dati priložnost še neuveljavljenim glasbenikom ter hkrati izboljšati varnost in ozračje na postajah. Tako so v mestni upravi že sestavili žirijo, ki pričakuje prijave glasbenikov. Ti lahko bodisi prijavi priložijo videoposnetek svojega nastopa bodisi poskusijo žirijo navdušiti z nastopom v živo. Avdicija bo že jutri na podzemni postaji Tramwaytag.
Zadnji rok za prijave glasbenikov se izteče 28. maja. Zatem bo žirija med prijavljenimi glasbeniki izbrala svojih pet favoritov, izbor dodatnih petih pa prepuščajo spletnemu občinstvu. Izbranih deset glasbenikov, ki jim bo mesto Dunaj podelilo dovoljenje za igranje na postaji Westbahnhof, bo začelo nastopati 6. julija. Igrali bodo izmenično, vsak dan drug, med 15. in 23. uro.
Zadnji glasbeni sodniki bodo potniki na podzemni železnici, ti bodo določili njihovo nadaljnjo usodo. Kajti le, če jih bodo potniki dobro sprejeli, bo dunajska mestna oblast licence podelila tudi za druge postaje podzemne železnice, so sporočili.
V Londonu licence že štirinajst let
Eno prvih mest, kjer so ulično glasbo že leta 2003 vzeli v svoje roke, je bilo London. Tudi londonske mestne oblasti pravkar pričakujejo prijave mladih glasbenikov, ki bi igrali na londonskih javnih površinah, v parkih in na postajah, po končanem prijavnem postopku pa bodo finalisti morali prestati še avdicijo pred sodniki. Postopek torej ni bistveno drugačen od tistega na X Factorju in podobnih resničnostnih šovih. S tem, kot je razvidno iz londonskega razpisa, želi mestna oblast zagotoviti, da glasbeniki ne povzročajo preveč hrupa, ne blokirajo javnih cest in poti, predse ne postavljajo napisov in prosijo za plačilo oziroma ne trgujejo z drugimi dobrinami (tudi za to namreč ulični trgovci potrebujejo dovoljenje mesta). Nastopajoči lahko sprejmejo prostovoljni prispevek mimoidočih, a slednji se, tako londonska oblast, ne smejo počutiti primorane, da plačajo. Poulično nastopanje je v Londonu razumljeno kot oblika samozaposlitve, zato morajo glasbeniki od svojega zaslužka mestu plačati tudi davek.
Za dovoljenje se lahko potegujejo le ulični glasbeniki, ki so starejši od 14 let, oziroma za dovoljenje za nastopanje na postajah londonske podzemne tisti, ki so starejši od 16 let. Zanimanje glasbenikov za pridobitev licence na enem od štiridesetih predpisanih javnih mest oziroma na eni od tamkajšnjih 25 postaj je vseh štirinajst let ogromno. Razlog je bržkone v skorajda neprimerljivi priložnosti za prepoznavnost; arena Wembley denimo ob koncertih sprejme 12.500 ljudi, medtem ko mimo uličnega glasbenika ali tistega, ki igra na postajah podzemne železnice, vsak dan hiti po štiri milijone potnikov.
Razpis za podelitev letošnjih licenc so pravkar zaprli v Parizu. Nad glasbeniki na tamkajšnjih postajah podzemne železnice bedi kar pariški upravljalec podzemnega prevoza RATP. Vsako leto, že desetletje, za 300 mest prejmejo več kot 1000 prijav glasbenikov. Prav zaradi izjemnega zanimanja na RATP licence podeljujejo le za pol leta. Nov razpis napovedujejo že septembra.
