Miloš Forman. Odveč je predstavljati tega češkega filmskega velikana, režiserja, scenarista in igralca, med drugim dvakratnega dobitnika oskarja za najboljšega režiserja (Amadeus, Let nad kukavičjim gnezdom). Bržčas gre kar za enega največjih Čehov vseh časov, po katerem bodo nekoč poimenovali trge, ulice in še kaj, marsikdo pa napačno meni, da so že pred leti njemu v čast ime nadeli avtomobilu še enega češkega ponosa, proizvajalca štirikolesnikov Škode. Avto, o katerem teče beseda, je kakopak lahko le škoda forman, svojčas tudi pri nas priljubljena karavanska izvedenka še precej bolj priljubljene škode favorit. A škoda forman imena pač ni dobila po Milošu Formanu, o čemer so menda še danes prepričani nekateri, temveč je bila takšna izbira bodisi naključna bodisi, po drugi razlagi, ta beseda predstavlja »nekoga, ki svoje blago dostavlja s karavanom«.
Pa da ne bomo preveč zašli – s škodo forman smo svojo zgodbo začeli z delčkom njene sredine, medtem ko začetek, konec in tudi vse vmes predstavlja formanova že omenjena »osnovna« različica favorit. Prav letos namreč mineva okroglih 30 let od začetka proizvodnje tega v marsičem zgodovinskega, prelomnega vozila, ki ga še danes lahko uzremo tudi na naših cestah – po podatkih podjetja Ardi jih je bilo ob koncu lanskega leta registriranih še natanko 483.
Štirivratna kot stranska škoda
Toda še preden se podrobneje posvetimo letošnjemu slavljencu, je v zvezi s škodo favorit potrebna manjša opomba. Avtomobil z natančno takšnim imenom, impozantno luksuzno limuzino, je Škoda proizvajala že med letoma 1936 in 1941. To ni bil edini primer, da je po katerem izmed svojih slavnih avtomobilov iz obdobja pred drugo svetovno vojno in malo po njej kakega pol stoletja kasneje poimenovala drugačnega novinca. Kakor koli, zgodba novega favorita, kakršnega velika večina pozna danes, se je začela približno pet let pred njegovim uradnim rojstvom. Že leta 1982 je namreč takratni lastnik tovarne Škoda, komunistična vlada Češkoslovaške, odobrila razvoj tega »novega modernega avtomobila s prečno postavljenim prednjim motorjem in pogonom na sprednji kolesni par« (mimogrede, v tem pogledu je bil to prvi tak Škodin avto), a se je nato začelo zapletati. Natančneje: nekaj kratkih stikov je nastalo v odnosu med lastnikom in glavnim oblikovalcem Giuseppejem Bertonejem, sinom ustanovitelja slovite znamke Bertone, ki so jo izbrali, da bi poskrbela za obliko novega ponosa češke znamke. Kako bo avto sploh videti, je tako postalo jasno šele sredi leta 1985, stranska škoda omenjenega spora pa je bila, da Bertonejeva že do zadnje podrobnosti oblikovana štirivratna limuzinska verzija nikdar ni ugledala luči sveta.
Favorit je bil pač načrtovan kot petvratna kombilimuzina. Takšne so bile takrat naraščajoče težnje na razvitejšem evropskem zahodu in temu so pri Škodi želeli slediti, ko so nameravali predstaviti naslednika zastarelih modelov 105, 120 in 125. »Komunistična ureditev je bila v zadnjih izdihljajih, zato so se pri Škodi že takrat odločili izdelati avto po zahodnem zgledu; od tod tudi sodelovanje z italijanskim oblikovalskim studiem. Spominjam se prihoda italijanskih oblikovalcev v Mlado Boleslav – kako zelo so bili presenečeni nad tem, kaj vse ni bilo izvedljivo v komunistični državi. A so se hitro navadili na vse in skupaj so sestavili zares zanimiv avto. Takega, kot ga sam vozim še danes, in to zato, ker je zares unikaten, drugačen, zanimiv, prijazen do uporabnika, prostoren in ugoden. In to kljub temu da izvira iz nekih drugih časov,« se je v pogovoru za češki Radio Praga še pred časom, ko je favorit praznoval 20. obletnico, spominjal eden izmed njegovih lastnikov Martin Dušek.
Najdemo ga tudi v Južni Ameriki
Javnosti je bil favorit naposled prvič predstavljen na mednarodnem inženirskem sejmu septembra 1987 v Bernu, kar je sledilo, pa je bila popolna zgodba o uspehu, o čemer priča že en sam podatek, da so jih nato v vsega dobrih sedmih letih proizvodnje skupno prodali v kar 1.077.126 primerkih. Pri čemer so v to številko vključeni tudi že omenjeni karavanski formani, ki so jih izdelovali med letoma 1990 in 1995, ter nekatere druge izpeljanke (tudi na primer favorit pick-up), ki pa jih je bilo bolj kot ne za vzorec.
V času proizvodnje je bil favorit deležen tudi nekaterih prenov in izboljšav, najtemeljitejših leta 1991, ko je Škodo prevzela skupina Volkswagen. S čimer je bil favorit torej zadnji Škodin avto pred prehodom pod okrilje nemškega giganta in hkrati prvi, pri katerem so novi lastniki že dodali nekatere svoje rešitve. Pri prenovi so tako favoritu namenili katalizator, pa tudi nekatere druge podrobnosti, ki so avto precej izboljšale, kot na primer nove tečaje in nasploh ojačana vrata, boljše sedeže in novo instrumentno ploščo, kasneje pa še večje odbijače in izboljšane motorje.
Vse omenjeno je pripeljalo do tega, da se je favorit v času proizvodnje uveljavil kot eden bolj priljubljenih avtomobilov v srednji Evropi, poleg tega pa je pot našel tudi na povsem druge konce sveta in tako ga še danes lahko uzremo na cestah držav, kot so Argentina, Čile, Kolumbija, Ekvador in Peru, ali pa v Izraelu in Rusiji. A največja uspešnica je bil seveda doma, najprej na Češkoslovaškem in kasneje na Češkem, kjer jih je bilo še pred leti registriranih okoli 200.000. Zanimivo je, da so med lastniki tudi številni mladi, kot na primer Monika Drakselova, študentka iz Prage in članica tamkajšnjega Škodinega kluba: »Vozniški izpit sem naredila s favoritom in tudi zato odločitev za moj prvi avto ni bila težka. Obenem je bil ugoden tako s stališča nakupa kot lastništva. Seveda je na trgu veliko lepih avtomobilov, a meni je všeč tudi favoritov videz, povsem sem se navadila nanj in ga za zdaj ne bi zamenjala za noben drug avto.«
