V makedonski prestolnici je bilo danes mirno. Samo železna ograja okoli poslopja parlamenta in nekaj več policistov v njeni bližini so pričali, da je makedonska politična kriza v četrtek zvečer izbruhnila z vso močjo. Začela se je že v začetku lanskega leta, ko so razkrili veliko prisluškovalno afero, katere niti vodijo vse do pisarne premierja Nikole Gruevskega, tesen izid decembrskih predčasnih volitev, ki jih je izsilila EU, pa je razmere še zapletel.
Ker dotlej vladajoči VMRO-DPMNE ni uspelo sestaviti večinske koalicije, je to poskusila opozicijska SDSM Zorana Zaeva in s pomočjo treh albanskih strank uspela. Toda predsednik Gjorge Ivanov jim ni zaupal mandata, češ da koalicija temelji na sporazumu, ki ogroža makedonsko suverenost, in je predlagal nove volitve. Opozicija se je po treh mesecih prerekanja v četrtek odločila izvoliti predsednika parlamenta, kar je naredila potem, ko so sejo uradno že končali. Izvolili so poslanca stranke makedonskih Albancev DUI Talata Džaferija in tako se je prvič zgodilo, da bi parlament vodil Albanec. To pa je bil signal protestnikom pred sobranjem, zbranim v gibanju Skupaj za Makedonijo, da vdrejo v poslopje, kjer so začeli obračunavati s poslanci. Ranjenih je bilo več kot sto ljudi. Triinosemdeset ljudi je poiskalo zdravniško pomoč v bolnišnicah. Med njimi je 54 civilistov, 25 policistov, trije poslanci in en novinar. Poškodovan je bil tudi vodja Zaev, najhuje pa jo je skupil vodja Zveze za Albance Zijadin Sela, ki pa ni več v smrtni nevarnosti.
Med napadalci je bilo precej zakrinkanih nasilnežev, zato menijo, da so bili pripadniki policije, najeti kriminalci in varnostniki. Policijske okrepitve so prispele šele po dveh urah. Notranji minister pravi, da zato, ker vodje javne varnosti pri notranjem ministrstvu, ki bi moral ukazati posredovanje, ni bilo mogoče nikjer dobiti. Zato so ga danes odstavili.
Premier Gruevski je obsodil nasilje, a hkrati obtožil opozicijo, da ga je sama izzvala. Oglasil se je tudi predsednik Ivanov, ki je dejal, da težave lahko in morajo rešiti Makedonci sami, kar je bil odgovor pozivom iz tujine, predvsem Bruslja, naj politiki umirijo strasti in naj omogočijo opoziciji, da poskuša oblikovati vlado. Ivanov je to znova odklonil in pozval vodilne politike, naj sedejo za pogajalsko mizo, kar pa je zavrnil vodja opozicije Zaev, češ da je ta poziv prepozen in da je Ivanov del problema, ne pa nekdo, ki bi ga reševal. Udeležbo na takšnem sestanku je potrdil zgolj Nikola Gruevski.
