Makedonija je z roba konca politične krize prestopila na rob nevarnega življenja. V trenutku, ko so vsi pričakovali, da bo predsednik države Đorđe Ivanov podelil mandatarstvo vodji opozicije Zoranu Zaevu in za nekaj časa zapečatil politično usodo dosedanjega premierja Nikole Gruevskega, je iz Skopja prišla nepričakovana vest.
Ivanov mandatarstva ni dal Zaevu, čeprav je prinesel zahtevanih več kot 61 podpisov poslancev (67), ki so s tem potrdili, da bodo podprli vlado, ki jo bo sestavil vodja Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM). Predsednik države se je razglasil za varuha enovitosti Makedonije in ustave ter dejal, da koalicija SDSM s tremi strankami makedonskih Albancev ogroža enotnost in varnost Makedonije.
Ivanov sicer sebe težko razglaša za varuha ustave, kajti prav on je od opozicije zahteval vnaprejšnje podpise, ki naj bi mandatarju zagotovili večino v parlamentu, čeprav ustava tega ne predvideva. Navsezadnje tega ni zahteval od svojega podpornika Nikole Gruevskega, vodje desne nacionalistične VMRO-DPMNE, ki je vodila državo deset let in jo pripeljala do točke, ko se je o Makedoniji govorilo kot o bolniku na Balkanu. Ivanov pravi, da politična platforma, ki so jo kot pogajalsko izhodišče izdelale stranke Albancev pod »mentorstvom« Tirane (od tod njeno ime Tiranska platforma) in jo je Zaev sprejel kot del politične agende prihodnje oblasti, ogroža enovitost države in daje Albancem več kot dovoljuje ustava, med drugorazredne pa potiska druge narodnosti, ki živijo v Makedoniji.
Sprejem platforme kmalu po volitvah je bila res velika taktična napaka strank Albancev v Makedoniji. Spodbudila je nelagodje med Makedonci, SDSM pa potisnila v neprijeten položaj. Zaev vztraja, da zahteve o drugačnem položaju Albancev iz platforme niso del koalicijskega dogovora, toda duh je pobegnil iz steklenice, nacionalne strasti pa so že zasedle ulice makedonske prestolnice. sz
