Mandela iz Ramale

Proti Izraelu se bojuje že 40 let, sprva se je boril v podzemlju, potem v izgnanstvu, zdaj v zaporu. Zaradi njegove vloge v drugi intifadi so ga leta 2004 obsodili na petkratno dosmrtno kazen in še 40 let zapora povrhu. Njegova prepoznavnost od takrat ni usahnila. Ko je vseh 6500 palestinskih varovancev v izraelskih zaporih pozval h gladovni stavki, mu je sledilo približno tisoč zapornikov. V gostujočem prispevku v časniku New York Times je 57-letni Palestinec opisal razloge protesta. »Desetletne izkušnje dokazujejo, da je cilj nečloveškega izraelskega sistema kolonialne in vojaške okupacije zlomiti dušo zapornikov in ljudstva, ki mu pripadajo,« je prepričan član gibanja Fatah. Trenutek stavke in objave članka ni naključen, poroča Spiegel Online. Barghouti namreč želi izvajati pritisk tako na izraelsko kot na palestinsko vodstvo. V ponedeljek, na prvi dan stavke, so v Palestini tradicionalno zaznamovali dan zapornikov. V začetku maja odhaja palestinski predsednik Mahmoud Abbas na srečanje z Donaldom Trumpom. Konec maja se začne ramadan. Če bi se stavka zavlekla v postno obdobje, bi bili Izraelci prisiljeni prisilno hraniti zapornike. To bi bilo zadnje, kar bi takrat potreboval Izrael. Junija bo namreč 50. obletnica šestdnevne vojne – izraelska okupacija torej traja že pol stoletja. Tudi 82-letni Abbas si želi, da bi se stavka čim prej končala. Barghouti je namreč že večkrat napovedal, da bi ga rad nasledil in nastopil na predsedniških volitvah. Dejstvo, da sedi v zaporniški celici, ne zmanjšuje možnosti njegove izvolitve. Celo nasprotno, saj dodatno krepi status žive legende. Izrael bi ga v primeru zmage bržkone moral izpustiti, sicer bi imeli v svojem zaporu nekakšnega Nelsona Mandelo iz Ramale.