»Biološki urnik nam narekuje, da spimo ponoči, ko je zunaj tema, in smo budni, ko je zunaj svetlo. Če se tega ne držimo in spimo premalo, zaspanost močno vpliva na naše počutje, dolgotrajno pomanjkanje spanja pa tudi na naše zdravje,« opozarja strokovnjakinja za motnje spanja Barbara Gnidovec Stražišar. Kot pravi, se zaradi zaspanosti zgodi veliko prometnih in delovnih nesreč, dolgotrajno nočno in izmensko delo ter dolgotrajno pomanjkanje spanja pa povečujeta zdravstveno tveganje, zlasti za srčno-žilne bolezni.
»Študije so pokazale, da so medicinske sestre, ki vsaj dve desetletji delajo v izmenskem nočnem delu, nadpovprečno ogrožene zaradi karcinoma dojke,« je jasna Gnidovec-Stražišarjeva. Meni, da bi morali delodajalci pred zaposlitvijo oseb v nočnih izmenah bolj upoštevati tudi njihovo zdravstveno stanje. Poleg tega so nekateri ljudje že po naravi bolj nočne ptice in lažje podaljšajo delo v noč kot izrazito jutranji tipi ljudi. V nobenem primeru pa za nočno delo niso primerni bolniki s sladkorno boleznijo, težavami s tlakom ali osebe, ki imajo v družini karcinomom črevesja.
»Ljudje, ki delajo v nočni izmeni, čez dan praviloma spijo manj, še manj pa ljudje, ki delajo v izmenah in stalno menjujejo ritem spanja,« poudarja somnologinja. Opozarja, da bi se morali vsi bolj zavedati tudi posledic pomanjkanja spanja, ki so lahko še zlasti usodne za volanom.
Zaspanost za volanom
»Čeprav zaspanost za volanom kot povzročitelj prometnih nezgod ni splošno priznana in je ne najdemo v uradnih evidencah, je povezana s približno petino vseh prometnih nesreč in je eden glavnih vzrokov prometnih nesreč s smrtnim izidom, še posebno na avtocestah,« opozarjajo v skupini za spanje pod okriljem sekcije za klinično nevrofiziologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Raziskave kažejo, da šest do sedem ur spanja za 1,8-krat poveča tveganje za nesrečo v primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč. Če traja spanje manj kot pet ur na noč, se tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom poveča za 4,5-krat. Podatki kažejo tudi, da dela oseba, ki je neprekinjeno budna od 17 do 18 ur, pri vožnji podobne napake kot alkoholiziran voznik z 0,5 g alkohola na liter krvi. Pri neprekinjeni budnosti 24 ur so napake primerljive z osebo, ki ima kar gram alkohola na liter krvi.
Monotonost uspava
Nočna vožnja že sama povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat, opozarjajo strokovnjaki in dodajo, da so naši možgani ponoči manj budni in bolj pripravljeni na spanje, monotonost vožnje jih le še dodatno uspava. Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro zjutraj ter med 14. in 16. uro. »Posledic zaspanosti in utrujenosti za volanom se najmanj zavedajo samozavestni in drzni mladi vozniki, ki imajo manj izkušenj in po navadi tudi slabše, tehnično najmanj izpopolnjene avtomobile,« opozarja somnologinja. Zato so v kar polovici vseh nesreč zaradi zaspanosti udeleženi prav vozniki do 25 let, ki tudi najpogosteje združujejo nočno vožnjo in pomanjkanje spanja. Pogosto ocenijo, da je v trenutku, ko se jih poloti spanec, dovolj, da odprejo okno, na glas navijejo radio in podobno. »A to ne pomaga!« je jasna somnologinja. Meni, da bi morali imeti povsod, podobno kot v Avstraliji ali Ameriki, na bencinskih servisih varna mesta, kjer bi lahko utrujen voznik zaspal za približno 15 do 20 minut. To je namreč najučinkovitejša pomoč, ki jo v premagovanju zaspanosti dodatno za uro oziroma do poldruge ure okrepi skodelica kave ali energijski napitek. Oboje je treba popiti pred kratkim spancem, saj njun učinek nastopi približno pol ure po zaužitju.
Znamenj zaspanosti, ki se začno z zehanjem in stopnjujejo do upočasnjene odzivnosti, ni mogoče prezreti. Ko se zaspanost za volanom že razvije, pa se je težko izogniti temu, da ne bi nenadoma in brez opozorila zaspali, svarijo strokovnjaki, ki so si enotni, da odpiranje oken, poslušanje glasne glasbe, žvečenje žvečilnega gumija ali klimatska naprava niso dovolj učinkoviti ukrepi za odpravljanje zaspanosti, saj pomagajo kvečjemu nekaj minut.
Zato voznikom svetujejo, naj se izogibajo vožnji med polnočjo in 6. uro zjutraj, naj na daljšo pot ne gredo po neprespani noči ali celodnevnem delu in naj med vožnjo delajo premore. Tega se pogosto ne morejo držati poklicni vozniki, ki so dodatno utrujeni zaradi spanja v slabih razmerah. Pogosto imajo motnje dihanja v spanju (apnea), ki lahko izzovejo čezmerno dnevno zaspanost in od dva- do sedemkrat povečajo tveganje za povzročitev prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom. Za to motnjo so značilne prekinitve dihanja v spanju, spremembe v zasičenosti krvi s kisikom, prekinjeno spanje in močno smrčanje. Motnja je pogostejša pri ljudeh s čezmerno težo in za njo trpi vsaj 4 odstotke moških in dva odstotka žensk.
