Tri dni pred francoskimi predsedniškimi volitvami je bitka za vselitev v Elizejsko palačo sodeč po anketah tako negotova in napeta kot še nikoli. Negotovost bi pravzaprav morali občutiti ljudje po vsej Evropski uniji, tudi v Sloveniji, saj sta med štirimi favoriti za zmago dva izrazita zagovornika protekcionizma znotraj francoskih meja. To sta skrajna desničarka Marine Le Pen in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon. Razlika med prvim in četrtim kandidatom je samo še dve do pet odstotnih točk, kar je ob dobri četrtini neodločenih volilcev zanemarljivo malo.
Precej za vodilno četverico ostaja socialistični kandidat Benoît Hamon z osmimi odstotki podpore.
Macronu velikonočni prazniki niso škodovali
Prvi favorit za zmago še naprej ostaja sredinski in proevropski Emmanuel Macron. Pomembno je, da je v zadnjih dneh ohranil svoje volilce in se še vedno giblje pri 22 do 24 odstotkih podpore. V francoskih družinah, ki so se za velikonočne praznike zbrale in pogovarjale tudi o politiki, so namreč konservativno naravnani Francozi poskušali prepričati sorodnike, ki so za Macrona, naj raje glasujejo za desničarja Françoisa Fillona. Prepričevanja v drugo smer je bilo najbrž manj, ker ima Fillon volilce, ki so močno prepričani v svoj prav. Po zadnjih anketah ima zdaj takšnih volilcev vse več tudi 39-letni Macron. Poleg tega bo marsikateri Francoz, ki je idejno blizu Mélenchonu ali Hamonu, v nedeljo raje glasoval za Macrona, ki ima vendarle velike možnosti za zmago proti Le Penovi in Fillonu.
Veliko Francozov za Fillona, ker ne marajo kohabitacije
V aprilu je za odstotek ali dva napredoval Fillon. Vsa prizadevanja, zlasti poudarjanje »realističnega« programa, so obrodila nekaj sadov, saj mu je uspelo malce premagati odpor, ki ga zaradi afer do njega čuti del desnih volilcev. Veliko Francozov ne mara Fillona, veliko pa jih meni, da bi bil dober predsednik, tudi zato, ker bi imel veliko lažje kot drugi kandidati za seboj absolutno večino v skupščini. Francozi pač ne marajo kohabitacije (torej položaja, ko predsednik prihaja iz nasprotne politične opcije, kot je prevladujoča v parlamentu), koalicijska pogajanja so jim povsem neznana stvar.
Številnim Francozom pa je všeč 65-letni Mélenchon, a ne bi ga hoteli imeti za predsednika. Tudi zato ne, ker kot radikalni levičar ne bi mogel imeti absolutne večine v skupščini. Zato analitiki sklepajo, da ne bo prišel v drugi krog, čeprav ima zdaj v anketah tako kot Fillon blizu 20 odstotkov podpore.
Malce bolj kot Macronu je v zadnjem mesecu padla podpora Le Penovi, s 27 na 22 do 23 odstotkov. Nekateri volilci s približevanjem volilnega dne ugotavljajo, da ni ravno najbolj primerna za vodenje Francije, tudi zato, ker kot radikalna desničarka ne bo mogla imeti absolutne večine v skupščini. Vprašanje pa je, koliko ji bosta koristila torkova aretacija dveh nevarnih teroristov in njen ponedeljkov demagoški govor proti priseljevanju, v katerem vidi glavni vir terorizma. Dnevnik Le Monde njene trditve, da bi preprečila vsak teroristični napad z ustavitvijo vsakršnega priseljevanja, označuje za »nedostojno nabiranje političnih točk na račun pobitih«. Ankete pa kažejo, da je med favoriti za uvrstitev v drugi krog volitev, da pa je nemogoče, da bi tam zmagala, ne glede na nasprotnika.
