Samo še enajst dni je do prvega kroga francoskih predsedniških volitev in favoriti za zmago niso več trije, ampak štirje. V zadnjih anketah se je namreč vodilnim trem priključil radikalni levičar in evroskeptik Jean-Luc Mélenchon, ki ima tako kot desničar François Fillon med 17 in 19 odstotkov podpore. Oba zaostajata 5 ali 6 odstotkov za neodvisnim sredinskim Emmanuelom Macronom in za desničarsko populistko Marine Le Pen, ki sta aprila malce nazadovala. Poudariti velja, da je tretjina volilcev neodločenih. Od njih je torej odvisno, katera dva kandidata se bosta uvrstila v drugi krog, ki bo 7. maja.
Boj za poražence globalizacije in za optimiste
Tako se je po dveh televizijskih soočenjih s svojo karizmatično in očetovsko pojavo v najožji krog favoritov prebil 65-letni Mélenchon, socialistični kandidat Benoît Hamon pa je padel na 9 odstotkov glasov. Zmanjšalo se je tudi število Francozov, ki ne bodo šli na volitve, in celo Le Penova je odstotek ali dva izgubila. Mélenchon ima podporo tudi med velikim delom strankarsko in ideološko neopredeljenih volilcev, ker drugače kot pred volitvami leta 2012, ko mu je bil vzor Hugo Chávez, na njegovih zborovanjih ni rdečih zastav in se ne poje internacionale. A tudi zdaj obljublja veliko povečanje socialnih izdatkov in obdavčitve bogatih. Spet poskuša prepričati čim več delavcev, ki so tokrat kar v 43 odstotkih za Le Penovo. Lahko bi rekli, da se Le Penova in Mélenchon med seboj borita za glasove jeznega malega človeka, poraženca globalizacije. Macron, politik sredine, in do neke mere Fillon, politik neoliberalne kontinuitete, pa se potegujeta za glasove Francozov, ki z optimizmom zrejo v globalizirano prihodnost.
Ta razlika med obema paroma kandidatov pride do izraza tudi v odnosu do EU. Sicer je od vseh 11 predsedniških kandidatov samo Macron povsem za EU. Fillon je zadržan, saj zahteva takojšnje reforme EU, tako da bi države članice dobile večjo moč, evropska komisija pa bi jo izgubila. Ostro nastopa proti ideji Združenih držav Evrope. Še vedno pa je zanj os Pariz–Berlin motor EU.
Morda se odloča tudi o usodi EU
Francoske volitve so tokrat zelo pomembne za Slovenijo, saj zmaga Le Penove ali Mélenchona, ki bi postavila pod vprašaj EU, ni izključena. Sicer bi lahko Le Penova drugi krog volitev, če se bo vanj poleg nje uvrstil Macron, spremenila v boj za EU ali proti njej. Na ta način bi poskušala mobilizirati heterogeno koalicijo, ki je leta 2005 na referendumu zavrnila evropsko ustavno pogodbo. Ni pa povsem jasno, kaj hoče Le Penova glede EU. Trdi, da hoče odpraviti evro, obenem pa obljublja, da bo o tem vprašanju organizirala referendum. Ker pa je večina Francozov za evro, se zdi, da se spreneveda.
Mélenchon pa hoče nova pogajanja o EU, predvsem z Nemčijo, v katerih bi Francija kot močna država dosegla, da bi bila Evropska centralna banka (ECB) podrejena političnim odločitvam držav članic, da bi tiskala denar za vlaganje v gospodarstvo za boj proti brezposelnosti in da bi pomagala zadolženim državam, EU pa bi se morala odpovedati zategovanju pasu. Poleg tega mora Francija po njegovem zahtevati, da bi po vsej Evropi plačevali enake davke in prispevke. S tem bi rešili problem evropskih davčnih oaz in napotenih delavcev, ki naj bi Francozom odžirali delo. Če se bodo izvedle vse te spremembe, potem je Mélenchon za ohranitev evra in za evropski protekcionizem. Vprašanje pa je, kako bi Mélenchonu uspelo spremeniti stališče Nemčije. Sam pravi, da bo zelo jasno zagrozil, da se bo Francija odcepila in s tem razbila EU, če Berlin ne bo popustil, grožnjo pa bi tudi uresničil.
