Teroristični napad v Nici je po obeh valovih pariških napadov, januarja in novembra 2015, med Francozi še povečal strah pred terorizmom, kar bo gotovo pomembno vplivalo na predsedniške volitve spomladi 2017, še prej pa na volilno kampanjo. Zdaj tako več desničarskih predsedniških kandidatov, tudi nekdanji premier Alain Juppé, ki je še do nedavnega veljal za favorita na volitvah 2017, izjavlja, da bi se bilo mogoče terorističnemu napadu v Nici izogniti in da ukrepi, ki jih je sprejela vlada po prvem valu pariškim napadov januarja 2015, niso bili dovolj.
Sarkozy dohiteva Juppéja
Vendar je socialistični poslanec in velik strokovnjak za varnostna vprašanja Sébastien Pietrasanta odločno povedal, da »nobeden od 40 ukrepov, ki jih je pred kratkim (zlasti na zahtevo desničarskih poslancev) predlagala skupščinska komisija za varnostna vprašanja, ne bi mogel preprečiti napada v Nici«. Predsednik François Hollande je včeraj zaman pozival k nacionalni enotnosti. Pred vrati so volitve in zlasti na desnici tekmujejo, kdo bo bolj proti vladi ter bolj radikalen in populističen na področju varnostne politike. Še lani, po novembrskih pariških napadih, je Juppé izjavil, da je »treba predsednika države in vlado podpreti«. Danes, ko je samo še štiri mesece do volitev predsedniškega kandidata desnice, govori drugače.
Napad v Nici bo najbrž zelo prav prišel izrazito desnemu in populističnemu Nicolasu Sarkozyju, ki po anketah že nekaj časa zmanjšuje zaostanek za nekoč zmernim Juppéjem. »Smo v vojni, ki bo trajala še nekaj časa,« je po napadu v Nici dejal Sarkozy, ki je kot predsednik države v letih 2007–2012 zmanjšal število policistov. »Stalna krepitev naših sil za boj proti islamističnemu terorizmu ostaja prednostna naloga (…) Nič več ne more biti tako, kot je bilo.« Veliko koristi od terorističnih napadov si lahko obeta tudi skrajno desničarska predsedniška kandidatka Marine Le Pen. Verjetno še vedno nima možnosti za zmago, a se bo brez težav uvrstila v drugi krog. Po napadih v Nici je bila v sporočilu za javnost kratka, med drugim je dejala, da je treba takoj napovedati »vojno nadlogi islamskega fundamentalizma«.
V zadnjem letu je zanjo značilno, da je bolj tiho in da se zelo redko pojavlja v javnosti. V resnici računa na to, da bo, če bo molčala, imela največ koristi od lanskih terorističnih napadov v Parizu in zdaj v Nici, pa tudi od krize beguncev in britanskega referenduma. Le Penova naj bi s svojim molkom dajala vedeti, da ji dejstva dajejo prav.
Da ima torej prav s svojim zavzemanjem za več varnosti, nacionalne identitete in suverenosti, torej za nadzor nacionalnih meja, za ustavitev dotoka beguncev in migrantov (ki jih sicer v Franciji ni veliko), med katerimi so po njenem prepričanju teroristi. Že njen oče si je po 11. septembru 2001 predvsem z molkom senzacionalno utrl pot v drugi krog predsedniških volitev leta 2002.
Napadi koristijo tudi Hollandu
Celo položaj predsednika Françoisa Hollanda je napad v Nici okrepil, čeprav se za zdaj zdi, da nima nobenih možnosti za uvrstitev v drugi krog na predsedniških volitvah, kaj šele za zmago. Vendarle bi s svojo predsedniško držo in odločnim ukrepanjem (ob 3.45 zjutraj je na primer po televiziji sporočil nove ukrepe), ko se pozornost javnosti obrača stran od (njegove neuspešne) gospodarske politike, lahko zmagal na januarskih volitvah za socialističnega predsedniškega kandidata. Na njih pa bi lahko mobiliziral velik del levice in tako zanj še ni že povsem vse izgubljeno, čeprav ga zdaj podpira samo še 14 odstotkov Francozov.
Univerzitetni profesor sociologije iz Nice Alessandro Bergamaschi je za Dnevnik povedal, da bo imela levica »velike težave na predsedniških volitvah, če ne bo imela kandidata, ki se bo v varnostni politiki pomaknil bolj proti sredini ali celo na desno«.
Verjetno se bo tako prenehal vzpenjati predsedniški kandidat radikalne levice Jean-Luc Mélenchon, ki je po zadnjih anketah celo dohitel Hollanda. »To trpljenje moramo čim bolj doživljati,« je po napadih v Nici dejal karizmatični Mélenchon. »Kajti s tem trpljenjem dokazujemo, da smo še vedno človeški v svetu, ki mu to pogosto primanjkuje.« Zlasti na levici mnogi menijo, da vsi ti teroristični napadi, ki so vse obsodbe vredni, niso brez povezave s težkim položajem mladih potomcev priseljencev v revnih predmestjih, ki težko dobijo zaposlitev in sodijo v najnižje plačan sloj Francozov.
