Dobre novice za bežigrajske kolesarje in ljubljansko občino. Stečajni upravitelj Imos holdinga Leon Benigar Tošič je naročil novo cenitev nepremičnin propadle družbe, ki je drastično znižala vrednost zemljišč na območju Bežigrajskega dvora. Med drugim tudi parcel ob Dunajski cesti, ki jih Ljubljana nujno potrebuje za načrtovano širitev preozke kolesarske steze, ene od črnih kolesarskih točk v mestu. Če je še konec januarja Benigar Tošič v svojem rednem poročilu za zemljišča na območju Bežigrajskega dvora – poleg omenjenih gre tudi za parcele med stanovanjskimi bloki – navajal vrednost 441.000 evrov, je cenitev tržno vrednost znižala na le 2500 evrov, medtem ko likvidacijska vrednost, po kateri bodo premoženje poskusili prodati, znaša le 1500 evrov.
Občina vpisala stavbno pravico
Pooblaščeni ocenjevalec Matjaž Filipič meni, da bi dobrega tisočaka iztržili le za katero od zemljišč pri stanovanjskih blokih, pa še to je vprašljivo, za zemljišča ob Dunajski cesti pa praktično ne računa na omembe vreden izkupiček: »Glede na posebnosti in omejitve parcel ocenjujemo, da imajo zanemarljivo tržno vrednost, poleg tega ni zabeleženih transakcij ali sklenjenih najemnih poslov s podobnimi nepremičninami.«
Na parcelah ob Dunajski cesti in Topniški ulici je Mestna občina Ljubljana že januarja 2014 vknjižila stavbno pravico skladno s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za umestitev rumenih pasov za javni potniški promet. Zato so tudi v občinskem prostorskem načrtu določene kot območje cest in ne kot stavbna zemljišča.
Širitev kolesarske steze ob Dunajski cesti pri Bežigrajskem dvoru je ponovno postala aktualna ob napovedih o več milijonov evrov vredni prenovi in dograditvi kolesarskih povezav z evropskimi sredstvi. Gre za eno najbolj perečih kolesarskih točk v mestu, kjer se zaradi pomanjkanja prostora pešci in kolesarji težko varno srečajo, steza pa je zaradi drevoreda tudi zelo načeta. Če bi občina želela urediti to kolesarsko stezo, bi morala premakniti gradbiščno ograjo, ki tu stoji že dve desetletji. Ta zamejuje eno najbolj sramotnih gradbišč v Ljubljani, za katero je odgovorna država, ki je tu v devetdesetih letih načrtovala gradnjo stavbe za ministrstvo za notranje zadeve, naletela na zaplete, si vmes premislila, spremenila načrte, do danes pa ni storila praktično nič.
Problem je gradbena jama
A gradbiščna ograja sploh ni postavljena na zemljišču države, temveč Imosa, ki je konec leta 2014 pristal v stečaju. Ko smo pred približno mesecem dni občino spraševali, ali bo v stečaju kupila Imosovo zemljišče in razširila kolesarsko stezo in pločnik, so nam odgovarjali, da bi bilo to neracionalno, saj potrebujejo le kakšen meter zemljišča, ne pa celotnega Imosovega zemljišča. Ob dejstvu, da bi do tega zemljišča sedaj občina lahko prišla praktično zastonj, je ta zadržek po novem odveč.
Drugi problem, ki so ga takrat navajali na občini, je gradbena jama, ki bi jo morali zasuti z ogromno zemlje in naj bi onemogočala tudi širitev kolesarske steze brez dodatnih utrditev terena. Tudi za ta problem naj bi na občini iskali rešitev. Po naših informacijah je že gotov projekt, ki so ga izdelali v biroju City studio in ki predvideva ureditev kolesarske steze za trenutno gradbiščno ograjo, tako da bi med kolesarsko stezo in pločnikom ohranili drevored.
