Tri koroške občine, Dravograd, Mislinja in Slovenj Gradec, so med leti 2007 in 2013 uredile kolesarsko pot po Mislinjski dolini, ki je dolga kar 24 kilometrov. Ta zanimiva kolesarska pot je speljana po opuščeni trasi nekdanje železnice in je posebej primerna za družine z otroki in tudi starejše. »Ob poti je več počivališč in zanimivih objektov, kot so nekdanji železniški most v Slovenj Gradcu, nekdanja železniška predora v Mislinji in Gornjem Doliču ter kamniti viadukt v Gornjem Doliču. V Otiškem Vrhu pot doseže 345 metrov nadmorske višine, v Mislinji pa kar 590 metrov,« pravi mag. Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije za Koroško, kjer so poskrbeli tudi za celostno grafično podobo in enotno označitev trase. Skrbijo tudi za nadaljnji razvoj Štrekne, kot se imenuje kolesarska pot po Mislinjski dolini.
Koroška posvetila največ pozornosti kolesarski infrastrukturi
»Lani smo na povprečen topel in suh poletni dan na njej našteli okoli 450 kolesarjev,« pove Zajc, ki je vesel, da so vse tri koroške občine Štrekno opremile z enotno signalizacijo oziroma kažipoti, ki so zdaj usklajeni tudi z veljavnim pravilnikom. »Pred sprejetjem tega pravilnika tovrstna označitev v Sloveniji namreč sploh ni bila mogoča, na kar smo v Regionalni razvojni agenciji za Koroško opozarjali vrsto let. In veseli smo, da so ta problem prepoznali tudi na ministrstvu za infrastrukturo in upoštevali naše predloge, kako naj bo signalizacija oblikovana,« pravi Zajc, ki je opravil tudi pregled vseh kolesarskih projektov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v finančni perspektivi med leti 2007 in 2013. Ugotovil je, da je prav koroška regija razvoju kolesarske infrastrukture namenila največ pozornosti. Pet koroških občin pa je iz evropske blagajne v ta namen pridobilo 2,9 milijona evrov.
V Slovenj Gradcu bi se zgledovali po Ljubljani
Za sistematično spodbujanje bolj trajnostnih oblik mobilnosti si že nekaj časa prizadevajo v Slovenj Gradcu. »Končujemo izdelavo celostne prometne strategije, ki bo uveljavila niz ukrepov za spodbujanje bolj trajnostnih oblik mobilnosti. V naslednjih nekaj letih pa bomo s sredstvi finančnega mehanizma celostnih teritorialnih naložb znatno izboljšali kolesarske povezave tudi v mestu, po vzoru Mestne občine Ljubljana pa si želimo tudi več e-mobilnosti,« pravi slovenjgraški župan Andrej Čas.
Da razvoju kolesarske infrastrukture posvečajo veliko pozornosti, poudarja tudi dravograjska županja Marijana Cigala. »V preteklih letih nam je za kolesarske povezave uspelo iz sredstev EU pridobiti okoli 1,2 milijona evrov, pripravljeno pa imamo tudi projektno dokumentacijo za nadaljevanje Štrekne od Otiškega Vrha do Dravograda. A za ta namen v evropski finančni perspektivi do leta 2020 žal ni denarja in si bomo morali pomagati z lastnim proračunom,« pravi Cigalova.
Mislinjski župan Bojan Borovnik pa pravi, da skupaj z Mestno občino Velenje in direkcijo za infrastrukturo pripravljajo vse potrebno za nadaljevanje kolesarske poti skozi Hudo luknjo do Velenja. »Naložba je zaradi potrebne obnove predorov, gradnje novega predora ter premostitvenih objektov čez državno cesto ocenjena na okoli sedem milijonov evrov, trenutno pa je v fazi idejne zasnove,« pove Borovnik.
Rekreativnih kolesarjev je vse več
Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije za Koroško poudarja, da je ena od ključnih težav, da na državni ravni ni definirano, kaj je državno kolesarsko omrežje, kakšne naj bi bile kategorije in kje bi povezave potekale. »Štrekno, primer dobre prakse kolesarske povezave, s potencialom za daljinsko kolesarsko povezavo, ki so jo vzpostavile občine, bi pravzaprav morala vzpostaviti država,« je poudaril in kot primer dobrega sodelovanja navedel tudi načrtovanje Dravske kolesarske poti. Opaža, da je rekreativno kolesarjenje v Slovenj Gradcu in na Koroškem sploh zelo priljubljeno. Manj je tistih, ki bi se s kolesi vsak dan vozili tudi v službo. To pa je vsaj delno tudi posledica pomanjkljive infrastrukture.
