Z grabljenjem ali uporabo preparatov lahko mah odstranimo oziroma uničimo, a takšne rešitve so zgolj začasne. Mah se razrašča tam, kjer ima ugodne pogoje. Da se mah umakne travi, moramo zato spremeniti razmere za rast – bližnjice ne zadostujejo.
Mahovi potrebujejo za rast veliko vlage. Trava v stalni senci in zemlja, ki slabo prepušča vodo, sta idealno okolje za razraščanje mahu, običajno pa je z rastjo mahu povezano tudi slabo stanje trave. Takrat ima mah namreč dovolj prostora za rast, saj mu gosta in lepo negovana trava preprečuje širjenje. Zato travo kosimo redno (ne prenizko), ob hudi suši trati pomagamo z jutranjim zalivanjem, z zračenjem izboljšamo odtekanje vode, travo tudi gnojimo. Ko ti preventivni ukrepi postanejo del redne skrbi za hišni travnik, se bo mah začel travi umikati. A včasih to ni dovolj in mahu se je treba lotiti bolj sistematično.
Na mah vpliva tudi kislost tal
Poleg predstavljenih optimalnih pogojev za rast mahu je zanj ugodna tudi kisla zemlja z nizkim pH. A preden začnete posipati travo z bazičnim lesnim pepelom, razmislite o dodatnih ukrepih, s katerimi boste dolgoročno preprečili pojavljanje mahu. Kemično preprečevanje mahu s pepelom ali namenskimi preparati, ki jih lahko kupimo v vrtnarskih trgovinah, namreč ne spremeni pogojev za rast mahu. Tako kot fizično odstranjevanje mahu s kovinskimi grabljami ne bo preprečilo nove preproge iz mahu čez eno leto, lahko pretirano zatekanje h kemičnim pripravkom naredi več škode kot koristi na travi, ki je že tako v slabem stanju.
Izboljšajte travo, da se znebite mahu
Izboljšanja trave se lahko lotimo kadar koli v letu. Prvi korak je odstranjevanje mahu s kovinskimi grabljami, če predpostavljamo, da nimate motornega ali električnega odstranjevalca mahu. Počasno delo si lahko olajšate, če nekaj dni pred grabljenjem uporabite preparat proti mahu, a to ni nujno. Mah je trdno priraščen na travo in v vsakem primeru je opravilo počasen in zagotovo najdlje trajajoč postopek pri negovanju trate. Očiščeno travo moramo narediti bolj zračno, kar dosežemo z vilami za prekopavanje. Navpično jih zapičimo v zemljo in premaknemo toliko, da malo razširimo luknje od zob. Postopek ponavljamo po vsej površini v vrstah, med katerimi naj ne bo več kot 30 centimetrov prostora. Priporočamo, da travo tudi posujete s kremenovo mivko, ki še dodatno rahlja in zrači zemljo.
Nato je na vrsti dodatna setev trave. Najbolje je, če za ta namen najdemo trave, namenjene bolj obremenjenim površinam, ali pa trave, primernejše za senčna področja. Travo sejemo z enakomernimi gibi, najprej v eno smer in nato še v nasprotno. Za takšno dopolnilno setev ne potrebujemo več kot 25 gramov semen na kvadratni meter. Površino nato še enkrat pregrabimo in travo pohodimo, v naslednjem tednu ali dveh pa pazimo, da je površina vedno rahlo zalita.
Redno dognojevanje
V rastnem obdobju priporočamo tudi redno dognojevanje trave, postopek zračenja in odstranjevanja mahu pa bomo morali nekaj časa ponavljati dvakrat na leto, pri čemer bo dela vedno manj. Čiščenja z grabljami, luknjanja zemlje in drugih ukrepov se je smiselno lotiti spomladi in jeseni, prav tako dodatnega sejanja trave. Jesenski čas naj bi bil zaradi tople zemlje in vlage za setev primernejši od pomladi, ko je prst še hladna.
Našteti ukrepi bi morali v letu ali dveh bistveno spremeniti podobo vaše trate. Če mah še vedno intenzivno raste, bodo morda potrebni obsežnejši ukrepi. Morda je vaša zemlja prekisla in bi jo bilo treba nevtralni vrednosti pH približati s posipanjem z apnenčevo moko za zemljo ali celo razmisliti o odstranitvi kakšnega drevesa, da bi travi zagotovili več neposredne sončne svetlobe. Če se ne želite sprijazniti z mahom na travi, pa je vaša prva naloga pravilna skrb zanjo – redna košnja na primerno višino, dodatno sejanje, zračenje in zalivanje.
Jošt Bukovec
