Če bi bila hotel in gostilna Maribor dokončana lani, bi po ocenah poznavalcev zlahka konkurirala za največjo gradbeno naložbo v slovenski turistični panogi. Lani je bila to slabih pet milijonov evrov vredna gradnja Hitovega hotela v Šentilju.
Naložbenik Saša Arsenovič pa ni državna igralnica, temveč morda najdrznejši in nainventivnejši gostinec v Sloveniji. O tem, koliko ga je stala revitalizacija 3600 kvadratnih metrov velikega srednjeveškega poslopja na stičišču Glavnega trga in Koroške ceste, reformator mariborske gastronomske ponudbe ne želi govoriti. »Je pa stala bistveno več, kot sem si mislil,« se nasmehne.
Odkopali več kot 600 let staro klet
Tudi trajala je dlje od prvotnih pričakovanj: od začetka projektiranja do dokončanja je minilo več kot tri leta in pol. Da so jo lahko ustrezno udejanjili, je moral Arsenovič odkupiti še sosednjo hišo na Koroški 4. »Vsega skupaj sem sklenil osem kupo-prodajnih pogodb,« je razkril lastnik gostinskega kompleksa Rožmarin z lokalom Stakehouse in morda najboljšo slovensko picerijo La Pizzeria. Kako zahtevna in mukotrpna je bila gradnja Maribora, zgovorno razkrije podatek, da so na dvorišču našteli kar 4200 prihodov in odhodov gradbenih tovornjakov.
Zaradi vsega naštetega ne preseneča Arsenovičevo navdušenje nad novim podvigom. Obiskovalcu zna povedati anekdoto za skoraj vsako opeko, kljuko, tram ali ostanek parketa. Ko so izkopali in obnovili klet, so v njej odkrili temelje, ki segajo v 14. stoletje, izvemo. V njej so zdaj uredili poseben bar z imenom Apoteka.
Nekoč propadajoči objekt v središču Maribora zdaj blesti v povsem novi podobi. »Oživeli smo staro princesko, ki je nemočna počivala na Glavnem trgu,« je zadovoljen Arsenovič. Mariborski zavod za spomeniško varstvo ga je zato letos nominiral za Steletovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. »Ustvarili smo nekaj novega v zgodovinski preobleki, nekakšen vintage modern,« koncept razloži arhitekt Gregor Reichenberg. Rekonstrukcija obstoječe strukture je bila zanj velik izziv. »Imaš namreč zavezane roke, zadev ne moreš postavljati na novo, ker kulisa že obstaja. Vse, kar je novo, so nekakšni citati sodobnega.«
Maribor postal gostinska blagovna znamka
Blagovno znamko nove turistično-gostinske ponudbe je Arsenovič posvetil svojemu rojstnemu mestu. »Oprli smo se na lokalnost,« pravi. Obenem je pod izbranim imenom lažje graditi prepoznavnost v mednarodnem prostoru in na svetovnem spletu. Butični hotel Maribor, ki je odprt že dober mesec dni, ponuja 11 razkošnih stanovanjskih apartmajev različnih velikosti s skupno 46 posteljami in spajem. Na spletni strani booking.com je ocena gostov čista desetka.
Za kulinarično ponudbo gostilne in pivnice z 200 sedišči je soodgovoren šef Gregor Jager. Štiri leta se je kalil v ljubljanski restavraciji JB, potem je delal na Bledu v Promenadi Bineta Volčiča, zadnja tri leta je kuhal v Avstriji pri Kreuzwirtu in v Die Weinbank. V Mariboru zdaj na sodoben in inovativen način obuja staromeščansko kuhinjo, ki je v središču mesta primanjkuje. Goveja juha, golaž, pohana kura in esigflajš bodo na jedilniku, posebnost bo žemljica z govejimi prsmi, ki se jim v anglosaksonskem svetu reče brisket. Odločili so se za judovski način priprave mesa, ki je znan predvsem iz newyorških delikates.
Arsenovičeva restavracija Rožmarin ima morda najbolje založeno vinoteko v Sloveniji. V Mariboru se bo osredotočil na hmeljske napitke in žganje, med drugim bodo za goste varili hišno pivo rudolf. Tudi tukaj zgodba seže v zgodovino poslopja, v katerem je že v 17. stoletju delovala pivovarna. Leta 1841 je hišo kupil Franc Tscheligi. Stari Mariborčani se še zdaj spominjajo, kako se je k »Čeligiju« hodilo na pivo. V Jugoslaviji so lokal preimenovali v gostilno Koper. Od zdaj bo poslopje znano kot Maribor.
