In potem sta prišli samostojnost in Evropa. Rajali smo 1. maja 2004, ne zaradi kresov in delavskih parol, pač pa zaradi vstopa Slovenije v EU. Janez Drnovšek je na Kongresnem trgu izrekel preslišane, a dovolj glasne besede: »Nekateri so ostali zunaj. Pomagajmo jim!« Pa smo jim? Naši politiki so se valili v jarke na mejnem prehodu, njihovi ribiči so našim kazali gole zadnjice. Privoščljivo smo jim kazali z evropskim grbom okrancljane registrske tablice in jim pred nosom mahali z našimi evri.
Pred nekaj leti smo se zjutraj, kot že tolikokrat prej in tolikokrat kasneje, odpravili na dopust. Kam drugam kot v hrvaško Istro. In zjutraj ugotovili, da naša najmlajša nima osebne izkaznice. Imeli smo dve možnosti. Odpovedati počitnice ali pa poskusiti srečo na meji. Izbrali smo, kakopak, drugo možnost in računali na to, da bodo policisti na meji, kot že tolikokrat prej in tolikokrat kasneje, zamahnili z roko in nas spustili naprej. In so nas. Za nazaj sem imel rezervni načrt. Če se bo zataknilo pri Hrvatih, bom pritisnil na plin, odpeljal naprej in se predal našim policistom. Bolje našim kot njihovim. Manever bi se zagotovo klavrno končal. Pa ga ni bilo treba uporabiti. Policistka je le zamahnila z roko…
Tisto poletje se je kolegom v kampu v Istri predčasno rodil otrok. Vse se je dobro izteklo in v kampu smo imeli še en razlog več za rajanje ob ribah in vinu. Potem je bilo pa treba spraviti novorojenčka brez dokumentov v domovino. Novopečeni očka se je odločil, da ga bo prešvercal. Kot včasih avtoradio iz Celovca čez Ljubelj. Otroka so dali v košarico, ga prekrili z odejico in se zapeljali čez. Tihotapci. Vse se je srečno končalo, niso jih zaprli zaradi kraje in tihotapstva otrok. Vsem nam pa je ostala čudovita zgodbica, ki jo vsako leto obujamo ob bevandi in čevapčičih v rojstnem kraju fantiča, ki je danes že cel fant.
Hrvaški turizem cveti. V rojstnem kraju prešvercanega dojenčka so letos spet močno dvignili cene. Pavšalisti v kampu so doslej za letni najem parcele plačevali 2800 evrov. Letos bodo 4200. Lahko si privoščijo, lepa njihova je res lepa in kar je najlepše – varna pred teroristi vseh vrst. Ko jim je naš zunanji minister napovedal, da jim zaradi terana, ali klobas, ali Piranskega zaliva, ali kdo ve katere že neumnosti lahko na mejah s strogim pregledovanjem dokumentov zagrenimo življenje, si niti predstavljal ni, kako kmalu bodo njegove takrat precej bedaste izjave meso postale.
Vmes smo seveda upali, kaj upali, vedeli, da gre glede mahanja policistov na mejah lahko samo še na bolje. Hrvaška bo prej ali slej v schengenskem sistemu, uvedli bodo evro in počitnice bodo udobne in brezskrbne. Radio včeraj: »Na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Gruškovje nastajajo dolgi zastoji na obeh straneh. Voznikom priporočamo…« Potrpljenje, verjetno. Se vam še toži po lepih starih časih? Če vam bo lažje, razmišljajte tipično slovensko o tem, da so za vse krivi Hrvati, ki niso uredili svojih južnih meja in postali del schengna. Ali pa, še bolje, da jim turizem zdaj ne bo več cvetel.
Čisto zares pa se je treba vprašati, ali za vso to kolobocijo na mejah, ki bo vsaj tako kot Hrvate prizadela tudi nas, vendarle nismo krivi sami. Tako radi se uklonimo evropskim direktivam. Vedno smo se in vedno se očitno bomo. Zgodovina nas ničesar ne nauči.
