Slovenija se na prihod večjega števila beguncev pripravlja tudi z vpoklicem novih kandidatov, ki bodo po šestmesečnem usposabljanju varovali schengensko mejo. Tisti, ki bodo izbrani na razpisu (eden od pogojev je srednješolska izobrazba), bodo sprva dobili službo za določen čas, če bodo uspešno končali polletno usposabljanje (začne se januarja prihodnje leto), pa za nedoločen čas.
Vsako leto bodo na tak način zaposlili 150 ljudi, medtem ko se bo še sto kandidatov šolalo za policiste v višji policijski šoli. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočil, da se je letos na podlagi javne objave že zaposlilo 75 kandidatov za varovanje schengenske meje, preostalih 75 mest nameravajo zapolniti s pomočjo omenjenega razpisa. Pravijo, da med drugim zaposlujejo tudi zato, da bi jih imeli na voljo dovolj, če bi v Slovenijo želelo vstopiti večje število beguncev.
Varuh človekovih pravic je opozoril na ksenofobijo
Ker se bodo bodoči varuhi meje usposabljali le šest mesecev in ker jih ob morebitnem prihodu velikega števila beguncev čaka delo s še posebno občutljivimi ljudmi, se poraja vprašanje, ali bodo pridobili dovolj ustreznega znanja. Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede pravi, da takšno usposabljanje ni nič nenavadnega ali novega in da ministrstvo takšne razpise objavi vsako leto. »To je eden od ukrepov za zagotavljanje schengenskega pravnega reda. Seveda obstaja tudi povezava s pričakovanimi migracijami v prihodnosti. Vendar bi bil ta razpis verjetno tudi, če te ne bi bilo. Ali pa bi bil zgolj razpis za policiste,« je dejal in pojasnil razliko med nadzorniki schengenske meje in policisti. »Oboji nosijo iste uniforme, ampak opravljajo drugačno delo. Policisti se šolajo dve leti, nadzorniki schengenske meje šest mesecev in imajo omejena policijska pooblastila pri nadzoru državne meje, v notranjosti države pa ne morejo opravljati policijskih nalog.« Lobnikar pravi, da takšno usposabljanje zadostuje, da kandidati dosežejo minimalni standard kompetenc, ki jih morajo imeti.
Če bo v Slovenijo res začelo vse več ljudi bežati pred terorjem, se bodo varuhi meje enako kot lani srečali z ranljivimi ljudmi, s katerimi je treba ravnati še posebno strpno in razumevajoče. V tem tonu se bere letno poročilo varuha človekovih pravic, ki jeseni lani, ko je bila odprta balkanska begunska pot, ni zaznal sistemskih nepravilnosti pri delovanju policije, a je bil seznanjen z nekaterimi skrb zbujajočimi primeri. Varuh je na podlagi več virov med drugim zapisal, da naj bi posamezni policisti na ljudi vpili in kričali v slovenskem jeziku. »Zaznani naj bi bili tudi neprimerni, mestoma rasistični, ksenofobni in posmehljivi komentarji glede vključevanja pravih moških v vojsko in boja za domovino in podobno. Tujce naj bi nekateri policisti povsem po nepotrebnem tudi odrivali, porivali in potiskali.« Ministrstvo je na podlagi pripomb varuha poslalo navodila vsem policijskim upravam, o večjih pomanjkljivostih pa ni bilo obveščeno, niti jih ni zaznalo.
Hud je boj proti nestrpnosti
Da nepravilnosti ne bi bilo v prihodnje, varuh človekovih pravic priporoča dodatno izobraževanje policistov na področju multikulturnosti in nenasilne komunikacije. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da so v programu usposabljanja, ki zajema 13 strokovnih predmetov, rdeča nit človekove pravice, še posebno pri predmetu socialne veščine. Lobnikar meni, da je poleg usposabljanja zelo pomembno, kako so policisti oziroma nadzorniki meje vodeni. »Kot jim policijski šefi povedo, da se morajo obnašati, tako se potem tudi vedejo. Policijski šefi so dobro usposobljeni. Tudi ko je prišlo do prekoračitev dostojnega vedenja, so reagirali in stvar ni eskalirala, ampak kvečjemu ugasnila.«
Tretji vidik strpnosti, ki jo mora imeti vsak policist in nadzornik meje, je družben. »Tako kot pri vseh drugih ljudeh tudi pri policistih velja, da na stališča posameznika in predsodke vplivata primarna in sekundarna socializacija. Potreben je poseben napor pri soočanju s tem,« je razložil Aleš Bučar Ručman s fakultete za varnostne vede in nadaljeval, da je ključna legitimacija nestrpnosti od zgoraj navzdol, od politikov prek mnenjskih voditeljev. »Lahko se z usposabljanjem bojujete proti temu, a je to zelo težko, ker imate na drugo strani sočasno referendume proti določenim skupinam v državi, ki so od zgoraj navzdol legitimirani s strani politične elite in mnenjskih voditeljev.« Ali je torej legitimacija nestrpnosti v Sloveniji visoka? »Pojdite pogledat le prepise sej državnega zbora in izjave politikov, pa boste to ugotovili. Na žalost tako ni le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi.«
