Vlada je danes potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katero izpolnjuje ustavno odločbo o 100-odstotnem financiranju zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom. Pričakovano so proti zakonu glasovali vsi trije ministri SD (za kmetijstvo Dejan Židan, za delo Anja Kopač Mrak in za obrambo Andreja Katič). »Stoodstotno financiranje zasebnikov ruši koncept javnega šolstva in napredka Slovenije,« je poudaril nekdanji minister za šolstvo Jernej Pikalo.
Manj pričakovano so novelo podprli ministri DeSUS. Še pred nekaj tedni so ji namreč nasprotovali; njihovi poslanci so se celo podpisali pod predlog sprememb ustave, s katerim bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča. Prvak DeSUS Karl Erjavec je današnji preobrat pojasnil z besedami, da novela ne ureja le financiranja zasebnih osnovnih šol, temveč tudi »nekatere druge zadeve, ki jih je nujno treba urediti«. Katere so te »druge zadeve«, ni želel razkriti.
Ministrica zanika izenačitev javnih in zasebnih šol
Po naših informacijah je bilo na današnjem koalicijskem vrhu slišati pohvalne besede o določilu, ki omogoča, da osnovni šoli, ki s svojo drugačnostjo ne obogati šolskega prostora, ne odobrijo javne veljavnosti programa. Ob tem so poudarili, da je treba preprečiti ustanovitev tistih šol, ki bi bile lahko povezane z radikalnimi ideologijami. Kot smo poročali, na akreditacijo na ministrstvu za šolstvo čakata dve novi zasebni osnovni šoli – OŠ Lila in OŠ Adriatik. Zadržke vzbuja zlasti slednja, ker ni jasno, kdo jo ustanavlja in s kakšnimi nameni. Nekateri jo povezujejo s turškim klerikom Fethullahom Gülenom.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je danes ostro zanikala, da z novelo izenačuje javne in zasebne šole. V skladu z njo bo namreč država 100-odstotno financirala le obvezni del programa; razširjeni del, v katerega sodijo izbirni predmeti in vsebine, dopolnilni in dodatni pouk ter jutranje in popoldansko varstvo, pa bo še naprej sofinanciran le 85-odstotno.
Ravnatelji spet s soglasjem ministrstva
Novela, je poudarila šolska ministrica Maja Makovec Brenčič, ščiti tako javno kot zasebno šolstvo. Vanjo so vgradili številne varovalke. Po novem bo pristojni zavod spremljal in evalviral izvedbo programa, ki bo pridobil javno veljavnost, ves čas šolanja prve generacije. V osnovni šoli torej kar devet let. Zasebne šole, ki bodo želele biti financirane iz javnih sredstev, bodo morale izpolnjevati tudi vrsto pogojev. Učence bodo morale vpisovati ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje ali katero koli drugo osebno okoliščino. Če pa bo obstajal sum, da državno sofinanciranega programa ne izvajajo v skladu z zakonsko določenimi cilji vzgoje in izobraževanja, bo minister šoli lahko javno veljavnost tudi odvzel. Poleg tega bodo morale imeti te šole zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev, šolnin pa ne bodo smele zaračunavati. To določilo sicer v praksi običajno ni problem, saj ga na šolah preimenujejo v prispevek za nadstandardni program…
Zakon prinaša še nekaj drugih novosti. Po novem naj bi minister za izobraževanje v enofaznem postopku spet dajal soglasje k imenovanju izbranega kandidata za ravnatelja in ne več le neobvezujočega mnenja. Čeprav so sedanji postopki imenovanja ravnateljev zakonsko razčlenjeni do zadnje podrobnosti, praksa kaže, da zlasti v lokalnih okoljih prihaja do konfliktov interesov – na to je opozorila tudi KPK – in celo šikaniranja kandidatov, ki niso po meri tega ali onega interesa. Prav zato se je ministrica odločila, da spet uveljavi rešitev, ki je veljala do leta 2006.
Razplet v nasprotju z dogovorom
V največji vladni stranki so bili danes zadovoljni. »Za SMC je ključna kakovost programov, ki je povezana s postopkom pridobivanja javne veljavnosti, zato podpiramo novelo, ki ohranja kakovost javnega šolstva in ga še dodatno ščiti,« so poudarili. Vendar pa novela potrebne parlamentarne podpore še nima zagotovljene. V največji opozicijski stranki SDS, kjer poleg NSi najbolj glasno zahtevajo uresničitev ustavne odločbe, so bili danes redkobesedni. »Predlog moramo najprej podrobno preučiti,« so poudarjali. V NSi z novelo niso zadovoljni. Po njihovem prepričanju uvaja nove delitve pri financiranju osnovnih šol, zato bodo skušali vladni predlog v parlamentarnem postopku dopolniti.
Čeprav so ministri DeSUS predlog ZOFVI podprli, pa enotne podpore njihovih poslancev ne gre pričakovati. Naši sogovorniki iz obeh manjših koalicijskih strank (SD in DeSUS) danes niso skrivali nezadovoljstva, ker je bila novela na dnevni red seje vlade uvrščena tako rekoč čez noč in ker o tem sploh niso bili obveščeni. Na zadnjem sestanku koalicijske delovne skupine pri ministrici Makovec-Brenčičevi naj bi se namreč dogovorili, da bo SMC pripravila spremembe ustave glede financiranja šolstva, po njihovem sprejemu pa bi prišel na vrsto zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja.
