Povpraševanja po pomoči na domu, ki jo lahko dobijo starejši od 65 let in invalidi, ki živijo doma, je tudi v zasavskih občinah vsako leto več. V Zagorju se je recimo število uporabnikov lani povečalo za šest, na 73 starejših, kar pomeni tudi povečan obseg dela za socialne oskrbovalke, ki jim pomagajo pri osnovnih gospodinjskih opravilih in vzdrževanju osebne higiene ter jim po želji prinašajo tople obroke. Okoli 70 uporabnikov pomoč na domu dobiva tudi v sosednjih Trbovljah in Hrastniku, v vseh občinah pa v prihodnjih letih pričakujejo le še povečanje števila uporabnikov oziroma obsega storitve.
Da bi pomoč na domu ostarelim ostala dostopna, občine poskušajo vsako leto povečati subvencije k polnim cenam, tako da se za uporabnike ura pomoči le malenkostno podraži. Če bodo občinski svetniki predlog potrdili, bodo v Zagorju tako za uro pomoči na domu po novem odšteli 4,15 evra oziroma 30 centov več kot lani. V Hrastniku nova cena za uporabnike znaša 5,15 evra in je 10 centov višja od lanske, v Trbovljah pa starejši občani za uro pomoči med tednom odštejejo 6,33 evra. Cene so še višje ob nedeljah in praznikih, in sicer v Zagorju za okoli en evro, v Trbovljah pa za približno dva evra. V Hrastniku Dom starejših Hrastnik pomoč na domu ponuja le ob delavnikih.
V Zagorju precej višje subvencije
Na prvi pogled morda razlike v ceni med občinami niso tako velike, a preprost izračun pokaže, da so mesečni stroški uporabnikov po občinah precej različni. Zagorjan bo tako za 20 ur pomoči pri gospodinjskih opravilih ob delavnikih odštel dobrih 83 evrov, Hrastničan 20 evrov več, Trboveljčan pa bo za enako storitev odštel 127 evrov, kar 44 evrov več kot Zagorjan.
Koliko starejši občani, ki so še zmožni živeti doma, plačujejo za pomoč pri osnovnih opravilih, je torej precej odvisno od tega, v kako »bogati« občini živijo oziroma koliko si občina lahko privošči za tovrstne transferje. V Zagorju, recimo, so lani samo za ta namen porabili 223.000 evrov proračunskih sredstev, 40.000 evrov več kot leto poprej oziroma skoraj petkrat več kot leta 2007, ko so za pomoč starejšim na domu namenili 50 tisočakov. »Pomoč na domu je v našem okolju postala nepogrešljiva oblika pomoči občanom, ki jim psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo druge osebe ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko ostajajo v znanem bivalnem okolju. Tako jim vsaj še nekaj časa ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki,« vsakoletno poviševanje proračunskih sredstev za ta namen utemeljujejo na zagorski občini.
A glede na staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo v prihodnje uporabnikov pomoči na domu le še več, in vprašanje je, koliko časa bodo občine še lahko uravnavale dostopnost cen za občane. Za primerjavo, v Trbovljah, kjer si lahko privoščijo le 60-odstotno sofinanciranje storitve, so lani za pomoč na domu namenili 140.000 evrov. Županja Jasna Gabrič pojasnjuje, da je njihov proračun občutno bolj obremenjen s socialnimi transferji od zagorskega, zato si toliko kot Zagorjani za pomoč na domu pri njih ne bi mogli privoščiti. »Ob tem nam ne pride nasproti niti država, ki ne popušča pri višini povprečnine,« je poudarila Gabričeva.
