Namesto omejitve bolniške odsotnosti na največ eno leto v kosu, ki so jo sprva napovedovali, naj bi na ministrstvu za zdravje po naših informacijah zdaj razmišljali o podaljšanju tega obdobja na leto in pol. Prav tako nameravajo iz zakonskega predloga, ki je bil do marca v javni obravnavi, črtati vrsto represivnih sprememb. Tako ni več v igri prelaganje stroškov zdravljenja nalezljivih bolezni otrok iz zdravstvene blagajne na njihove starše, če so ti njihovo cepljenje neupravičeno odklonili. Del javnega zdravstva ostaja tudi zdravljenje zapletov po samoplačniških storitvah. Prvotno so načrtovali, da bi moral posameznik popravljanje posledic v takšnih primerih plačati iz svojega žepa.
V košarico pravic v javnem zdravstvu naj bi pripravljalci nove zakonodaje vračali tudi drugo mnenje. Danes je uradno sicer že v njej, v praksi pa je pot bolnika do drugega mnenja težka (obstoječa zakonodaja ni razjasnila, kdo in kako naj za to poskrbi).
Objavljeni predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pravico do drugega mnenja povsem črtal iz javnega zdravstva, zadnje različice pa jo znova uvajajo, smo izvedeli. A ne za vse bolezni: dodatno stališče specialista, ki bi bilo bolniku v pomoč pri odločitvah o zdravljenju, bi bilo rezervirano za težke operacije oziroma zahtevna zdravstvena stanja.
O novostih oziroma standardu v javnem zdravstvu naj bi presojal zdravstveni svet in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot je predvideval predlog iz javne obravnave. O posebej dragih novostih, ki bi terjale obsežno dodatno financiranje, pa bi odločal državni zbor.
Čakajo izračune
Da načrtujejo spremembe zakonskega predloga pri omejitvi bolniških in zdravljenju necepljenih otrok, je danes potrdila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, a novih rešitev še ni razkrila. Tudi višino zdravstvenega nadomestila, ki bo zamenjalo dopolnilno zavarovanje, morajo v koaliciji in z ministrstvom za finance še doreči. V objavljenem predlogu je bil predviden razpon od 20 do 75 evrov, v zadnjem času pa, kot smo že poročali, na zdravstvenem ministrstvu razmišljajo tudi o bolj solidarni različici, po kateri bi nadomestilo znašalo okoli 2,5 odstotka dohodka posameznika.
Kolar-Celarčeva je danes potrdila, da je bil eden njenih prvih predlogov prav plačevanje nadomestila v odstotku glede na dohodke. »Gotovo podpiramo solidarno noto, je pa treba – preden se odločiš – imeti na mizi izračune, kaj to pomeni za posamezne kategorije prebivalcev,« je danes dejal podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar. Po njegovem je treba hkrati tudi izboljšati zdravstvene storitve v Sloveniji in povečati dostopnost zdravljenja. »Težko je pričakovati, da bo nekdo plačeval bistveno več, pa na enak način kot doslej čakal v čakalnih vrstah.« Solidarnostno noto pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja podpirajo tudi Socialni demokrati, ki prav tako pogrešajo konkretne izračune. Tudi o tem, kaj bi plačevanje 2,5 odstotka od dohodkov prineslo srednjemu sloju.
Gantarju se zdi nekoliko kratka tudi napovedana časovnica sprejemanja novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri bi ga vlada potrdila že do parlamentarnih počitnic. Zakon je treba pretresti »od člena do člena«, ugotavlja.
V koaliciji so bliže dogovoru pri zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim ureja podeljevanje koncesij. Kolar-Celarčeva naj bi na primer prisluhnila opozorilom DeSUS, da je treba razjasniti kriterije njihovega podeljevanja. Menda pa tudi stališču SD, da morajo zdravniki za delo v drugi javni bolnišnici pridobiti soglasje svojega matičnega delodajalca (po prejšnji verziji zakona bi zadoščalo obvestilo). Končno usklajevanje pred vladno obravnavo bo prihodnji teden, je danes napovedala Kolar-Celarčeva.
SD skrbi, da bo imelo višanje plač prednost pred bolniki
Na mizi koalicijskih strank je bil danes tudi letošnji projekt skrajševanja čakalnih dob, za kar naj bi bilo letos na voljo 38 milijonov evrov. 18 milijonov naj bi nabrali neposredno iz državnega proračuna, preostanek pa tako, da bo proračun zdravstveno blagajno razbremenil nekaterih obveznosti.
»Ta projekt podpiramo in želimo, da je čim bolj ambiciozen. Hkrati pa smo tudi opozorili na tveganja. Največje je v tem, da se lahko, če ne bo dovolj nadzora in spodbud, projekt spremeni zgolj v višanje plač ljudem, ki delajo v zdravstvu, ne da bi se pomembno povečala količina opravljenega dela,« je predsednik SD Dejan Židan spomnil na dogovor o nagrajevanju zdravnikov in normativih njihovega dela. Skrbi ga, da državljani, ki so v čakalnih vrstah, njihovega krajšanja ne bodo (dovolj) občutili. A naj bi ministrica Kolar-Celarčeva koalicijskim partnerjem zagotovila, da bo uresničevanje zavez izpostavljeno stalnemu nadzoru.
