Na ministrstvu za zdravje po naših informacijah razmišljajo o bistvenih spremembah reformne zakonodaje, s katerimi bi postalo posameznikovo plačevanje za zdravstvo še bolj odvisno od dohodkov. Za tako imenovano zdravstveno nadomestilo, s katerim nameravajo zamenjati sedanje dopolnilno zavarovanje, bi glede na aktualne ideje ministrstva plačevali okoli 2,5 odstotka neto plače na mesec, medtem ko znašajo današnje mesečne premije za dopolnilno zavarovanje okoli 28 evrov.
Medtem ko v zdravstvenem resorju razmišljajo o enakomernejših obremenitvah in večji solidarnosti, pa naj bi imeli na finančnem ministrstvu nasprotne načrte. Tako naj bi se ogrevali za možnost, da bi vsi plačevali enotni znesek novega nadomestila, podobno kot doslej za dopolnilno zavarovanje. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po naših informacijah vztraja, da mora biti nadomestilo odvisno od posameznikovih dohodkov. Na uspeh zdravstvene reforme pa naj bi bila menda pripravljena vezati celo svojo ministrsko usodo.
Kako bi za zdravstvo plačevali, če bodo obveljale novejše različice reformnih načrtov? Posameznik, ki prejema minimalno plačo 805 evrov bruto, bi po zakonskem predlogu, ki je bil v javni razpravi do 19. marca, plačal okoli 20 evrov na mesec, po zadnjih razmišljanjih ministrstva za zdravje pa največ 15 evrov.
Po zadnjih idejah pa bi se bistveno povečale obveznosti ljudi z visokimi dohodki: če bi po objavljenem zakonskem predlogu prebivalci z visokimi prejemki za zdravstveno nadomestilo plačevali največ 75 evrov, bi po novem lahko tudi dvakrat toliko ali več. Nekateri v ekipi Kolar-Celarčeve naj bi sicer dopuščali možnost socialne kapice, ki bi nadomestilo vendarle zamejila navzgor. A pri bistveno višjem znesku, kot je bil doslej predviden.
V vsakem primeru pa naj bi bilo glede na zadnja razmišljanja zdravstveno nadomestilo bolj odvisno od dohodkov. To bi pomenilo tudi, da bi lahko nabrali več denarja za zdravstvo, kot bi ga prinesel doslej obravnavani predlog. Podrobnejši izračuni sicer še niso znani.
Predstavniki finančnega in zdravstvenega ministrstva so se o zdravstveni reformi pogovarjali tudi včeraj, po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča pa je še preuranjeno ugotavljati, katera možnost bo obveljala v končnem predlogu. »Pričakujem, da se bo skušalo ministrstvo za zdravje uskladiti z vsemi deležniki, med drugim tudi z nami, ki moramo skrbeti za javne finance,« je dejal. Na včerajšnjem sestanku predsednikov koalicijskih strank in vodij njihovih poslanskih skupin je zaradi obsežnega dnevnega reda za obravnavo zdravstvene reforme sicer zmanjkalo časa, v krogih blizu ministrice Milojke Kolar Celarc pa pričakujejo, da bodo koalicijske stranke predlog o plačevanju enakega odstotka od dohodka podprle, saj da rade izpostavljajo svoje zavzemanje za socialno državo.
Od kod bodo bolnišnice jemale za višje plače?
Tudi če bo reforma, ki obeta svež denar za zdravstvo sprejeta, pa bo morala vlada razkorak med potrebami in sredstvi v zdravstveni blagajni krpati že letos. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) računajo na dodatnih 38 milijonov evrov. »Kje točno jih bodo vzeli, ne vemo, porabili pa jih bomo za dodatne programe s kritično dolgimi čakalnimi dobami in fleksibilno nagrajevanje zaposlenih,« je dejal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj. Z načrti glede odkupa terjatev zdravstvene blagajne, ki jih je v minulih dneh omenjala Kolar-Celarčeva, niso seznanjeni. Želijo si, da bi bil čim prej sprejet splošni dogovor, ki bo razjasnil letošnjo delitev denarja med bolnišnice in druge izvajalce.
Jasno pa je že, da bo letos denarja premalo za pokrivanje dodatnih stroškov za plačilo zaposlenih v zdravstvu. »Za obveznosti izvajalcev do zaposlenih, na primer zaradi napredovanj, bi potrebovali še 70 do 90 milijonov evrov. Sami pa bi si želeli še dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob. Del jih bomo odpravili z enkratnim dodatnim programom zdravljenj, računamo pa tudi na siceršnje širitve.« Tudi posledice nedavnega sporazuma z zdravniki niso povsem jasne: »Ne vemo še, koliko zdravnikov bo napredovalo.« Letošnje leto bo »kritično«, ugotavlja Sušelj. Če bo zdravstvena reforma sprejeta, bo v 2018 lažje, če ne, pa bo treba iskati rezervne rešitve. Med njimi je povečanje denarja za zdravstvo iz državnega proračuna. »Brez tega bo zdravstvo težko vzdržalo in bomo imeli resne težave pri zagotavljanju sedanjega obsega pravic,« je opozoril prvi mož zdravstvene blagajne.
