Avtomobilski saloni so raj za ljubitelje zloščene pločevine in vseh tistih, ki si želijo na enem mestu ogledati najnovejše pridobitve avtomobilske industrije. A kot po navadi ni vse zlato, kar se sveti, saj so za razstavljalca po eni strani nujno zlo, po drugi pa odlična priložnost, da se potencialnim kupcem pokaže v najboljši možni luči. Vse pa je seveda odvisno od količine sredstev, ki so ga pripravljene znamke vložiti v tak dogodek.
Zadnji salon v Sloveniji je bil pred dolgimi enajstimi leti in v tem času se je na področju avtomobilizma zgodilo toliko stvari, da se na nekdanjo slavo salona niti sklicevati ne moremo več, kaj šele da bi potegnili kakšne vzporednice. Danes namreč prevladujejo druge teme, od električnih avtomobilov, vprašanja glede lastništva in mobilnosti, da o varnosti in razvoju elektronike, ki potnikom omogočajo varnejšo in udobnejšo vožnjo, niti ne govorimo. Pa je salon še smiselno imeti tudi pri nas?
Očitno je, vsaj tako meni večina uvoznikov pri nas, med njimi tudi David Jurič, predsednik sekcije motornih osebnih vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije. »Če upoštevamo, kako dolgo pri nas ni bilo podobne prireditve, potem lahko ugotovimo, da se je svet avtomobilov v zadnjih desetih letih tako korenito spremenil, da je bil zadnji čas za nov salon. Dve leti so trajali pogovori, zdaj je nastopil pravi trenutek, saj se trg ponovno pobira. Salon ni samo prikaz pločevine, ljubljanski tudi ni izrazito prodajen, ampak je veliko pozornosti namenjene izobraževanju potencialnih kupcev. Največja prednost pa je, da je večina znamk na enem mestu, le nekaj korakov je potrebnih od enega avtomobila do drugega, tako da si vsak lahko naredi svojo predstavo o določenem modelu, ki ga zanima,« pojasnjuje David Jurič. Svet vozil se izredno hitro spreminja, samovozeči avtomobili niso več znanstvena fantastika, električni so že na cestah, spreminjajo se modeli lastništva, novim smernicam se nihče več ne more izogniti. Na salonu pa resnično vsi, ki jih avtomobili zanimajo, in tudi tisti, ki jih »le« uporabljajo, dobijo vse na enem mestu.
Salon je kot Prešernov spomenik
Zelo slikovito se je o letošnjem salonu izrazil Toni Laznik, nekdaj organizator avtosalonov v Ljubljani, saj se je z njimi ukvarjal vse od začetka 90. let do zadnjega v Ljubljani leta 2001. »Prepričan sem, da smo salon že vsi pogrešali. Predvsem pa je salon, če malce posplošim, kakor Prešernov spomenik v Ljubljani. Po eni strani ga na neki način nihče prav zares ne potrebuje, po drugi pa ga potrebujemo vsi, saj Ljubljana in središče mesta brez njega ne bi imela svojega šarma, vsebine in lepote. Podobno je z avtosalonom. Lepo je, da je ponovno z nami,« pravi Toni Laznik. Največji težavi, s katero se srečujejo organizatorji, sta po njegovem mnenju čas in denar. A kot pravi stari pregovor, kjer je volja, tam je pot, zatorej je bilo tudi letos potrebne veliko volje, da se je našla pot do časa in denarja. Po nekaterih podatkih je strošek razstavljalcev najmanj 100.000 evrov na znamko. »V resnici lahko le ugibam, kaj je letos sivilo lase uvoznikom, vendar sem prepričan, da poleg velikih denarnih vložkov še vedno manjka neke vrste kilometrina pri organizaciji in izvedbi, saj je od zadnjega salona v Ljubljani minilo dolgih 16 let.«
Stroški seveda niso majhni, sploh za podjetja, ki v Sloveniji tržijo več znamk, kot je na primer Porsche Slovenija, ki je prisoten s petimi znamkami in zaseda eno od večjih dvoran na Gospodarskem razstavišču. Po besedah generalnega direktorja Danila Ferjančiča je težko določiti, kdaj in v kakšni meri se vloženi denar povrne v obliki prodanih vozil, a eden od namenov tega salona je obuditev takšnih dogodkov in navaditi ljudi, da avtosaloni pri nas lahko obstajajo in da so potrebni. »Vložek v absolutnem znesku je precejšen, a gledano na eno znamko tudi ni večji kot kakšna lepa marketinška akcija. Tudi v marketingu ne moreš vnaprej določiti časa, v katerem naj bi se denar vrnil. Včasih se to sploh ne zgodi, a gre za dolgoročni učinek. Zato v podjetju glede tega nismo preveč filozofirali. Ko se je pojavilo dovolj pozitivnih predznakov za organizacijo, smo se hitro odločili za sodelovanje. Slovenija in potrošniki potrebujemo pozitivne signale – in to avtomobilski salon zagotovo je,« meni Danilo Ferjančič.
K prodaji prispeva zelo malo
Mnenja o smiselnosti izvedbe salona pa se seveda krešejo. Tako so pred salonom napovedovali, da bo zgolj razstavne narave, med salonom pa so mnogi poudarjali, da je tudi prodajne, saj lahko le tako povrnejo vloženi denar. »Bodimo iskreni in povejmo, za trenutno prodajo taki avtosaloni ne prinesejo nič ali pa res zelo malo. Pravega učinka ni, vsaj ne takoj. Je pa tak salon velik korak naprej pri utrjevanju prepoznavnosti določene znamke, sloves je namreč danes zelo pomemben dejavnik. Za takšne stvari je avtosalon prav gotovo pozitiven dogodek. A vseeno menim, da mora imeti znamka kaj pokazati, da se lahko predstavi. Trg namreč zelo dobro sprejema predvsem novosti in nove smernice,« je prepričan Ludvik Svoljšak, prvi mož znamke Hyundai v Sloveniji.
V nasprotju z zadnjim salonom v Ljubljani je danes o predstavljenih modelih že na internetu znano vse, na voljo so tehnični podatki in tudi fotografije. Zato je nujno, da obiskovalcem ponudijo poglobljene informacije. Da salon ne more neposredno tekmovati s poplavo spletnih informacij, je prepričan tudi Andrej Brglez, urednik televizijske oddaje Avtomobilnost, ki je tudi sicer soudeležen v organizaciji: »Salonov je v svetu veliko in so priljubljeni, obiskovalce pa pritegnejo bogate dodatne vsebine. Človek se težko odloči o nakupu avtomobila, ker je ponudba velika. Na internetu res dobiš osnovne informacije, a je to tudi časovno zamudno. Za kaj več pa mora kupec v prodajni salon ali na avtosalon. In tukaj vidim prednosti obsalonskih dejavnosti, saj kupec išče varen, ekološki in finančno vzdržen avtomobil, na avtosalonu pa znamke lahko potencialnega kupca na enem mestu seznanijo z vsem, kar ga zanima.« Zato je bienalni format avtosalona, torej na vsaki dve leti, po mnenju strokovnjakov pravi format, še posebno če je njegov termin usklajen s podobnimi dogodki v soseščini. »Čas bo pokazal, ali je bil tokratni salon zadetek v polno ali ne. Morda bomo prišli do ocene, da salona v Sloveniji niti ni smiselno imeti, morda pa bo navdušenje tako veliko, da bo že kmalu naslednji. O tem bodo odločali obiskovalci. Znani košarkar je nekoč rekel, da je z vsemi meti, ki jih ni sprožil, zgrešil koš. Tako je tudi z letošnjim salonom: čas je že bil, da preverimo njegov učinek in si naberemo nove izkušnje!« še dodaja Danilo Ferjančič.
