Zveni preprosto. Pa ne bo. Britanija je prva članica, ki zapušča EU. Po 44 letih članstva. Takih pogajanj ni bilo še nikoli v zgodovini. Ker tega, kar je včeraj sprožila Mayeva ob primerni koreografiji in s primernim saharinskim govorom v parlamentu, ni sprožil še nihče, se nikomur ne sanja, kaj vse čaka veliki pogajalski ekipi Britanije in EU na dveletnih pogajanjih o ločitvi, kaj šele, kako bodo potekala in kako se bodo končala. Ali se bodo končala sporazumno. Pogajalci bodo morali, med drugim, razdreti nešteto pogodb, sporazumov in dogovorov, sklenjenih v več kot štirih desetletjih, ki pokrivajo na tisoče velikih in malih področij sodelovanja. Na začetku pogajanj se strani ne strinjata niti o tem, koliko bo Britanijo izstop stal. Britanska vlada trdi, da bo cena minimalna, EU trdi, da bo Britanija morala plačati astronomsko odpravnino: šestdeset milijard evrov.
Prvo vprašanje, ki se ga bodo lotili pogajalci, bo zelo verjetno, kaj bodo naredili s 3,2 milijona državljanov EU, ki živijo in delajo v Britaniji, in 1,2 milijona Britancev, ki živijo in delajo v EU. Celo evrofob Nigel Farage, nekdanji šef stranke UKIP, ki si lasti največ zaslug za brexit, je včeraj predlagal, da bi morala Mayeva enostransko sporočiti, da bodo lahko vsi državljani EU, ki so trenutno v Britaniji, ostali, da bi Britanija začela pogajanja z moralno premočjo, pa se to ni zgodilo. Zato ostajajo pogajalski adut. Mayeva bi to morda celo naredila, pa ji tega desničarski ideologi brexita, ki vse manj skrivajo, da si želijo, da sporazuma ne bi bilo, ne bi dovolili. Zakaj? Ker si želijo precej drugačne Britanije (take s še nižjimi davki za bogate in s že nižjimi plačami za delojemalce in Velike Britanije kot velikega davčnega paradiža) od tiste, o kateri je včeraj govorila ona. Vse bolj očitno je, da Mayeva ne vodi brexita, ampak da je vodena. Tu je potem veliko ekonomsko vprašanje: kako bo Britanija zapustila skupni trg oziroma s čim ga utegne nadomestiti. In še eno veliko vprašanje, ki je eno najpomembnejših za vlado: bo London, kot si najbolj želi britanska vlada, ostal vodilno evropsko finančno-poslovno središče ali pa bo to postal Pariz ali Frankfurt?
Konservativna premierka Theresa May, ki je bila, bolje rečeno, ki naj bi bila pred referendumom proti brexitu, je včeraj spet slikala brexit kot edinstveno priložnost za nastanek nove, doma boljše in pravičnejše ter bolj globalne Britanije. Mnogi mislijo, da je to v najboljšem primeru »skok v prazno« (škotska prva ministrica pravi, da gre za skok v črnino, v temo), v najslabšem »norost in neumnost« in samopoškodovanje, katerega ceno bodo plačevali današnji mladi, katerih velika večina je bila proti brexitu, in njihovi otroci.
Zato je priljubljeni radijec včerajšnji dan razglasil za mayday. Pa s tem ni mislil, da je bil dan Therese May. Mayday je dobro znani mednarodno dogovorjeni klic na pomoč.
* Na pomoč
