Poštna havarija, 2.

Naj uvodoma pojasnimo, da je Pošta Slovenije gospodarska družba zasebnega prava in posluje v pogojih tržne konkurence ter v skladu s pričakovanji predstavnika lastnika – Slovenskega državnega holdinga. Pošta Slovenije tako vse svoje prihodke ustvari na trgu in v državni proračun v obliki udeležbe lastnika pri dobičku vsako leto prispeva znatna sredstva. Še zadnji monopol je izgubila s popolnim odprtjem poštnega trga v državah Evropske unije leta 2011. Od takrat je soočena z vedno večjo konkurenco, poleg Pošte Slovenije je danes na trgu večje število izvajalcev poštnih storitev. Naj ob tem poudarimo, da Pošta Slovenije pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje in upošteva zakonsko določene zahteve – tudi glede obsega in kakovosti univerzalne storitve.

V Pošti Slovenije si, podobno kot izvajalci poštnih storitev v drugih državah EU, prizadevamo poiskati pot in način, kako svoje poslovanje prilagoditi spremenjenim navadam potrošnikov. Zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij se soočamo s strukturnimi spremembami na trgu poštnih in komunikacijskih storitev. Ob tem izvajamo ukrepe tako na področju razvoja in aktivnega trženja storitev ter pridobivanja novih poslov in strank kot tudi na področju zmanjševanja stroškov. Prizadevamo si za vedno višjo kakovost naših storitev, storitve stalno nadgrajujemo in uvajamo nove, da se vedno znova približamo svojim uporabnikom.

Pošta Slovenije sledi svoji dolgoročno zastavljeni poslovni strategiji tudi z ustanavljanjem odvisnih družb za izvajanje specifičnih dejavnosti, povezanih z osnovno dejavnostjo Pošte Slovenije. Med temi je tudi odvisna družba PS Moj paket, ki se ukvarja s spletno trgovino. Ponudba iz tako imenovanega poštnega kataloga, ki jo omenja bralec in se nanaša na tehnično blago ter gospodinjske pripomočke, je v prodaji prek spletne trgovine PS Moj paket, naročilo za navedeno blago pa je možno oddati na spletni strani, po telefonu ali na poštnem okencu.

V zvezi s pripombo bralca k ukinjanju pošt po državi naj poudarimo, da se zaradi nadomeščanja klasične izmenjave sporočil z elektronskim poslovanjem občutno zmanjšuje obseg poštnih in drugih storitev, ki jih občani opravijo na poštnih okencih. Tudi anketa oziroma raziskava zadovoljstva splošne in poslovne javnosti s poštnimi storitvami v RS, ki jo je novembra 2016 objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS na svoji spletni strani, je pokazala, da kar 57 odstotkov anketiranih pošto obišče redkeje kot enkrat na mesec, delež pa iz leta v leto upada. Spremenjenim okoliščinam se Pošta Slovenije prilagaja tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimizira poštno omrežje z uvajanjem tako imenovanih pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej velik delež lastnih pošt, v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Tako je njen delež 75-odstoten, medtem ko ima na primer Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse druge so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.

Sočasno z optimizacijo poštnega omrežja pismonoše opremljamo z mobilnimi telefoni, mobilnimi tiskalniki in POS-terminali ter vzpostavljamo sodobne oblike točk za sprejem in izročanje pošiljk – PS Paketomat, izročilna mesta na Petrolovih servisih, samopostrežno Pošta 24/7 in drugo.

Glede prodaje trgovskega blaga na poštah naj navedemo, da smo pred leti prodajali le znamke, razglednice, pisemsko in paketno embalažo ter maloštevilno drugo trgovsko blago. Potrebe uporabnikov in konkurenca drugih ponudnikov storitev in blaga nas usmerjajo v širitev ponudbe dodatnih artiklov in vrst storitev, tovrstni trendi pa so prisotni tudi pri drugih evropskih poštnih operaterjih. Zavedamo se, da uvajanje prodaje blaga na pošte, ki prvotno prostorsko temu niso bile namenjene, lahko povzroči veliko sprememb v prostoru za stranke. Vendar si prizadevamo, da bi bili prostori pošt za stranke čim prijaznejši, za letos pa tudi načrtujemo prostorsko preureditev nekaterih večjih poštnih poslovalnic in umestitev prenovljene ponudbe blaga.

Pošta Slovenije z nekaterimi zgoraj navedenimi ukrepi ter z nadgradnjo in uvajanjem novih storitev zagotavlja socialno varnost 5512 zaposlenim in tako skrbi za rast in razvoj podjetja. Prav zato smo že v prejšnjih letih in bomo še z večjo intenzivnostjo v prihodnjih letih izvajali strukturne ukrepe, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje tako Pošte Slovenije kot tudi celotne Skupine Pošta Slovenije.