Begunska družina Korba-Sulejman preživlja še zadnje ure v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je ostalo neomajno: mamo, očeta ter leto in pol starega otroka bo predvidoma jutri ob 7. uri deportiralo na Hrvaško, ki bo obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito. S tem primerom se je včeraj seznanil komisar za človekove pravice Sveta Evrope Nils Muižnieks. V ljubljanski tovarni Rog je obiskal migrantsko skupnost, ki so jo begunci poimenovali Second Home (drugi dom, op. p.). Tam je bila tudi Carol Korba, ki ga je prosila, naj ji pomaga ostati v Sloveniji, saj se vrnitve na Hrvaško boji. Vljudno ji je odvrnil, da je za to premalo časa, kajti s predstavniki slovenskih oblasti se bo sestal šele jutri in poudaril, da z informacijami, ki jih dobiva na terenu, skuša najti sistemske rešitve.

Muižnieks, ki je pred časom ostro kritiziral spremembo zakona o tujcih, se je pred tem sestal s predstavniki nevladnih organizacij, ki so ga med drugim opozorili na presojo največje otrokove koristi v posameznih primerih. »Vseskozi opozarjamo, da bi moralo biti to glavno vodilo pri presoji primerov, v katere so vključeni otroci, oziroma bi se moralo sodišče opredeliti do tega,« je povedala direktorica Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Bervar Sternad. Ravno v primeru družine Korba-Sulejman se sodišče, kakor je opozoril tudi Unicef, o otrokovih koristih ni opredeljevalo.

Muižnieks se je seznanil še s težavami sistemske nastanitve in oskrbe otrok. Pa tudi s tem, da se v skladu s slovensko zakonodajo še vedno izvaja omejitev gibanja (četudi za krajši čas), tako otrokom brez spremstva kot otrokom s spremstvom, in da v azilnih postopkih primeri mladoletnikov brez spremstva niso prioritetno obravnavani. »Ne spoštuje se načela hitrega postopka v primeru posebno ranljivih prosilcev. Imamo mladoletnike brez spremstva, ki več kot eno leto čakajo na zaključek azilnega postopka,« je dodala Katarina Bervar Strnad.

Muižnieks je prisluhnil tudi drugim beguncem, tako tistim s statusom kot prosilcem za azil in ljudem brez dokumentov. Težave so predstavili nekateri, ki niso dobili mednarodne zaščite, so brez socialnih pravic, brez strehe nad glavo in so odvisni le od solidarnosti ljudi…

Medtem se je komisar čudil majhnemu številu prošenj za azil v Sloveniji, aktivisti pa so državi očitali odsotnost načrta v povezavi z integracijo in da je integracijska politika nekompetentna.