Kalvarija družine Korba - Sulejman, ki jo želi Slovenija vrniti na Hrvaško, se nadaljuje. Vrhovno sodišče, ki mu je primer v ponovno odločanje vrnilo ustavno sodišče, se je obrnilo na sodišče Evropske unije v Luksemburgu. Sprašuje ga, kako naj se odloči.
Spomnimo, družina je v Slovenijo iz Hrvaške, kamor je prispela s turističnim vizumom, prišla avgusta lani. Novembra se je paru v Ljubljani rodil sin, mama pa ima zdravstvene težave, ki se prenašajo tudi na otroka. Da bi se njuno zdravstveno stanje v primeru vrnitve na Hrvaško lahko poslabšalo, je razvidno iz zdravniškega mnenja.
Ali lahko že sama predaja povzroči kršenje pravic?
Vrhovno sodišče je na sodišče Evropske unije naslovilo štiri vprašanja. Najpomembnejše je, v kakšnih okoliščinah je dopustna predaja prosilcev za azil državi, ki je po dublinski uredbi pristojna za obravnavanje prošnje za azil. Ustavno sodišče je namreč menilo, da je treba ugotoviti, ali lahko že sama predaja povzroči kršenje prepovedi nečloveškega in poniževalnega ravnanja. Vrhovno sodišče zdaj evropsko sodišče sprašuje, ali (in kako) naj uporabi tretji člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 33. člen ženevske konvencije.
»Ustavno sodišče je torej reklo, da pri presoji ni mogoče upoštevati samo tretjega člena dublinske uredbe, ampak tudi varstvo, ki je posameznikom zagotovljeno z drugimi instrumenti mednarodnega prava, vključno s prakso evropskega sodišča za človekove pravice,« pravi Zlata Kojić, ki skupaj z Matevžem Krivicem zastopa družino. Evropska konvencija o človekovih pravicah, ženevska konvencija in slovenska ustava dajejo širše varstvo kot dublinska uredba, in sicer tako, da je treba presoditi vse okoliščine določenega primera, tudi posameznikovo osebno situacijo v državi, ki želi predati prosilca za azil drugi državi. V primeru družine Korba - Sulejman je to zdravstveno stanje mame in zdaj že več kot leto dni starega otroka. Doslej slovenska sodišča tega niso presojala, a bo po navodilih ustavnega sodišča zdaj odločitev morala biti sprejeta.
Je bilo vprašanje evropskemu sodišču sploh potrebno?
Poraja se vprašanje, zakaj slovensko vrhovno sodišče o tem sprašuje evropsko, ko pa bi lahko odločilo samo, zlasti glede na to, da bi moralo biti odločanje po načelih azilnega prava hitro. Ta primer ima tudi na evropskem sodišču oznako nujno, zato bo odločitev sprejeta po pospešenem postopku. Sodni tajnik sodišča Evropske unije je družino obvestil, da bo obravnava predvidoma 23. januarja. »Menim, da postavljena vprašanja niso potrebna, saj v konkretni zadevi niti ne gre za razlago prava Evropske unije. Nobenega dvoma namreč ne more biti, da sodišče Evropske unije slovenskih sodišč ne more odvezati obveznosti spoštovanja lastne ustave, zlasti pa odločitev sodišča Evropske unije ne more biti podlaga za nespoštovanje mednarodnih pogodbenih obveznosti. Navedeno jasno izhaja tudi iz preambule dublinske uredbe,« dodaja Zlata Kojić.
