Zgodba o Karol Korba, njenem možu Haniju Sulejmanu in njunem osemmesečnem sinu, ki jih želi ministrstvo za notranje zadeve po 12. členu dublinske uredbe vrniti na Hrvaško, o čemer smo poročali v ponedeljek, je včeraj dobila novo poglavje. Njihov zagovornik Matevž Krivic se je sestal z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem in njegovima sodelavkama. Delovni pogovor, kot so ga označili na ministrstvu, je prinesel nekaj zaključkov, ki kažejo na to, da odločitev o vrnitvi družine še ni dokončna, čeprav je vrhovno sodišče potrdilo odločitev ministrstva o vrnitvi na Hrvaško.
Šefic, vodja azilnega doma Vič Katarina Štrukelj in namestnica generalne direktorice za migracije Urša Židan, ki sta bili prav tako prisotni na sestanku, so Krivicu, kot nam je povedal, zagotovili, da bo ministrstvo po posvetovanju v širšem delovnem krogu v najkrajšem roku (verjetno v nekaj dneh) odločilo o apelu, v katerem je Krivic pred mesecem in pol zahteval, naj Slovenija z uporabo 17. člena dublinske uredbe prevzame pristojnost za obravnavanje prošnje za azil omenjene družine. »Bistveno je, da bodo odločili, ali si bo Slovenija končno upala v tako izjemnem primeru uporabiti 17. člen dublinske uredbe, ki ga doslej ni še nikoli,« je dejal Krivic, ki daje za zgled Nemčijo. Ta je lani jeseni, ko je v Evropo prihajalo ogromno beguncev, prevzela pristojnost za odločanje o stotisočih prosilcih za azil iz Sirije, ne glede na to, na kašen način so vstopili v državo.
Birokratska pot pred humanitarno
Slovenija bi lahko v primeru te družine storila isto in enako v primeru okoli 20 ljudi, ki jih tudi po dublinski uredbi želi vrniti na Hrvaško, o čemer so se včeraj prav tako pogovarjali. A vsaj za zdaj slovenska država birokratsko pot postavlja pred humanitarno, kajti uveljavlja dublinsko določbo, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zašito odgovorna tista država Evropske unije, ki je prosilcu izdala vizum, čeprav te določbe ni primorana uporabiti. Karol Korba in Hani Sulejman sta lani poleti namreč v Evropsko unijo z vizumom vstopila na Hrvaškem, nato pa odšla v Slovenijo, kjer sta zaprosila za mednarodno zaščito. Krivic izjemnost primera te družine utemeljuje s hudo duševno stisko mame (po mnenju psihiatra, ki jo je večkrat pregledal, bi se stanje ob selitvi v drugo državo lahko še poslabšalo), s tem povezanim načelom sledenja največji otrokovi koristi po konvenciji o otrokovih pravicah in dejstvom, da se je otrok rodil lani novembra v Sloveniji.
Kljub nujnosti zadeve mesec in pol brez odgovora
Krivic je tako včeraj dobil zagotovilo, da bo notranje ministrstvo naredilo to, za kar je imelo čas od 6. junija, ko je poslal apel. »Skoraj mesec in pol je minilo od 6. junija. V tem času kljub nujnosti zadeve o apelu niso odločili ničesar. Ne notranje ministrstvo ne vrhovno sodišče, ki se je temu povsem izognilo,« je dejal Krivic. Notranje ministrstvo ni odgovorilo niti varuhu človekovih pravic, ki je nanj poziv za pojasnila naslovil 23. junija z rokom odgovora do 8. julija. Enajst dni po preteku tega roka so nam včeraj z notranjega ministrstva sporočili, da odgovor varuhu človekovih pravic pripravljajo in da mu ga bodo poslali v čim krajšem času. Z ministrstva nam dodatnih pojasnil o primeru družine Korba-Sulejman in včerajšnjem sestanku niso dali, zavrnili so prošnjo za izjavo oziroma pogovor z Boštjanom Šeficem in Katarino Štrukelj.
