V Vrbini pri Krškem so se te dni začela pripravljalna dela, potrebna pred gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Trajala naj bi najpozneje do konca avgusta. Njihova vrednost je 716.000 evrov.
Gre predvsem za gradnjo tako imenovanega predobremenilnega nasipa, ki bo podlaga za izvedbo ploščadi, na kateri bodo stali objekti odlagališča. Po besedah dr. Tomaža Žagarja, direktorja agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), ki v imenu države pripravlja vse potrebno za gradnjo odlagališča, je najprej treba odstraniti zgornjo plast humusa in zemljine, sledi nasutje peska do višine, ki je enaka višini ploščadi, na kateri stoji bližnja nuklearka. »Namen zgodnejše izvedbe pripravljalnih del je, da se do začetka gradnje, ki bo predvidoma konec leta 2018 ali v začetku 2019, nasip utrdi in stabilizira,« dodaja Žagar. Predobremenilni nasip predstavlja tudi del zaščite odlagališča pred največjimi možnimi poplavami, kot se običajno ščiti jedrske objekte.
Silos do globine 60 metrov
Še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti soglasje Agencije RS za okolje glede presoje vplivov na okolje ter soglasje agencije za jedrsko varnost glede varnostnega poročila, vendar Žagar pričakuje, da ne bo težav in da bodo sledili zastavljenemu časovnemu načrtu. Gradnja naj bi potekala dve leti, v letu 2021 pa naj bi sledilo poskusno obratovanje.
»Najprej bomo gradili silos, in sicer od površine navzdol, govorimo pa o globini 60 metrov, nato sledi gradnja nadzemnih objektov. V silosu bo deset plasti s po 99 zabojniki, v vsakem zabojniku pa bo prostor za dvanajst 220-litrskih sodov,« pojasnjuje Žagar. Za zdaj bodo gradili en silos. Če bi se hrvaška stran vendarle odločila, da bo »svojo« polovico odpadkov skladiščila v Vrbini, bi v prihodnjih letih morali zgraditi še drugi silos. »Slovenija izpolnjuje svoje obveze, ki izhajajo iz meddržavnega sporazuma o upravljanju nuklearke, to je do leta 2023 zgraditi odlagališče, ki bo sprejelo polovico odpadkov. Treba pa je vedeti, da polnjenje silosa traja pet let. V tem obdobju je še povsem dovolj časa, da se Hrvaška odloči. Brez težav je možno zraven zgraditi še drugi silos.«
Še vedno brez odločitve Hrvaške
Hrvaška stran še vedno ni sporočila svoje odločitve glede ponudbe Slovenije o skupnem odlagališču iz leta 2015. Je pa predstavnik sklada za financiranje razgradnje in ravnanje z odpadki iz NEK Tvrtko Brajković za RTV Slovenija v nedeljo dejal, da je slovenska ponudba za hrvaško stran nesprejemljiva. Predstavlja preveliko tveganje za okolje, stroški so zelo visoki, poleg tega pa projekt Hrvaški ne prinaša razvojnih učinkov, je dejal Brajković.
Slovenija ima sicer pripravljena dva scenarija. Po osnovni različici, vredni 157,5 milijona evrov, bo na Vrbini odložena le slovenska polovica nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v nuklearki, ter odpadki malih povzročiteljev, to je industrije, raziskovalne dejavnosti in medicine, ki se trenutno skladiščijo v Brinju pri Ljubljani. V primeru, da se za Vrbino odloči tudi Hrvaška, se z gradnjo dodatnega silosa investicija poveča na 178,2 milijona evrov, pri čemer bi slovenski delež znašal okrog 98 milijonov evrov.
Investicija bo večji del pokrita iz sredstev sklada za financiranje razgradnje NEK, v katerega naj bi se doslej nateklo že več kot 200 milijonov evrov, slabih dvajset odstotkov pa zagotavlja državni proračun. Lokacija odlagališča je bila potrjena že leta 2009, investicijski program pa leta 2014. Leto kasneje je ARAO pridobila tudi vsa potrebna zemljišča.
