Društvo Downov sindrom Slovenija ob 21. marcu, svetovnem dnevu downovega sindroma, pripravlja vrsto prireditev, s katerimi želi ozavestiti javnost o življenju ljudi z downovim sindromom.
Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji par genov na 21. paru kromosomov vsake človeške celice.
Društvo bo 21. marca med 12. in 17. uro v Ljubljani pripravilo informacijsko stojnico na Prešernovem trgu.
Ob 11. uri tega dne bo v dvorani Zveze Sožitje, Samova 9, založba Rokus skupaj z društvom predstavila knjigo Mire Dobravec V Klari je nekaj več. Knjižica bralca popelje skozi zgodbo družine, ki dobi dojenčka z downovim sindromom. Dotaknila se bo tako odraslih kot otrok in bralcu pomagala pri sprejemanju drugačnosti ter ga usmerila, kako se približati človeku z downovim sindromom.
Informacijsko stojnico pripravlja društvo 21. marca tudi v Novem mestu.
V petek, 24. marca, ob 17. uri društvo organizira skupaj s Kulturnim domom Krško koncert z naslovom Pisan kot metulj v dvorani tega doma.
V Kranju bodo člani društva in njihovi podporniki zaznamovali ta dan s predstavo Žogica Marogica in športno prireditvijo 21. marca ob 15. uri v Gimnaziji Franceta Prešerna.
Na Ptuju bodo uprizorili gledališko predstavo mesec dni kasneje, 21. aprila.
Evropsko združenje Downov sindrom in Svetovno mladinsko zavezništvo prirejata 21. marca poseben dogodek v evropskem parlamentu. Tja so povabili ljudi z downovim sindromom iz različnih držav; udeleženci bodo obiskali evropski parlament in govorili z nekaterimi evropskimi poslanci. Dogodka se bo udeležila tudi predstavnica Slovenije, 20-letna Karin Grom, ki sta ji potovanje v Bruselj omogočila evropska poslanca Franc Bogovič in Ivo Vajgl.
Odprta še vrsta vprašanj
Društvo Downov sindrom Slovenija, ki letos praznuje dvajset let delovanja, ugotavlja, da ob nekaterih pozitivnih premikih ostaja odprta še vrsta vprašanj. Medtem ko se problem zgodnje obravnave v zadnjih mesecih ureja na zakonodajni in deloma na pilotno-izvršitveni ravni (priprava zakona, razpis projekta s podporo evropskih sredstev), se vključevanje otrok z downovim sindromom v redne osnovne šole ne premakne z mrtvega mesta. Odgovornost za to nosijo tako stroka kot državni organi, menijo pri društvu. Prav tako je odprto vprašanje razvijanja smiselne zaposlitve teh ljudi – in drugih ljudi z motnjo v duševnem razvoju – ter hkratne zagotovitve njihove socialne varnosti. Prav tako ni primerno urejena skrb zanje v starosti, saj se njihova povprečna življenjska doba podaljšuje, so sporočili pri Društvu Downov sindrom Slovenija. lo
