Po obalni cesti se bodo od ponedeljka naprej vozili le še kolesarji, vozniki koles s pomožnim motorjem, intervencijska vozila in peščica lokalnih prebivalcev, ki drugače ne morejo do svojih hiš. Eden od njih je 84-letni Stanislav Velikonja.
»Ta zapora je bila nujno potrebna. Veste, kako sem jaz doslej prišel čez to cesto? Najprej sem z roko ustavil avtomobile z ene smeri, prišel do polovice ceste, nato pa z roko ustavil avtomobile z nasprotne smeri in prečkal še preostalo polovico,« pripoveduje neizmerno vesel prihodnjega ponedeljka.
Ob cesti živi 70 let in iz prve roke pove, da se je po njej na morje vozila praktično vsa Evropa. Po odprtju predora Markovec prometa ni več toliko, je pa zato cesta postala steza za objestne dirkače. Ne boji se, da bi obalni pas zdaj postal poligon za petičneže in bogataše. »Kakšna hiša, vila ali pa hotel bo pa že moral tudi zrasti. Bo vseeno bolje kakor zanemarjeno grmovje,« je prepričan.
Ena od anket, ki jo te dni na svoji spletni strani izvaja lokalni spletni portal, kaže, da si večina tam želi plažo, desetina bi cesto vrnila prometu, le izjeme bi tja postavljale marino ali hotele.
V svoji novi hiši se bo z manj brnenja pločevine nekoč prijetneje počutil tudi nekdanji poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti. V Žusterni nad obalno cesto tik ob morju gradi družinsko hišo. »Zaprtja ne podpiram samo zaradi lastnih interesov, temveč zaradi interesa celotnega slovenskega turizma. Teh 4,5 kilometra dodatne obale ponuja možnost, da Slovenija za desetino poveča prihodek od turizma,« pojasnjuje. Ne samo to, od urejanja obale, gradnje kopališč in druge infrastrukture bodo živela gradbena podjetja, Slovenija pa se bo z novim koščkom obale končno lahko uvrstila ob bok francoskim in drugim svetovnim letoviščem, meni.
Zelena oaza med Koprom in Izolo
Petičnežev in megalomanskih projektov se za zdaj branita tudi izolski in koprski župan. Območje bo postalo zelena oaza, pravi izolski župan Igor Kolenc. Ob njej ne bo »turističnih kolosov«, je na na namige o velikem gradbišču že pred časom odgovoril koprski župan Boris Popovič. Oprijemljivih načrtov, kaj bi lahko ob cesti počeli, ne na eni in ne na drugi občini še nimajo. Tudi zdaj ne bodo hiteli. Najprej bomo obalo prepustili ljudem, da jo posvojijo, pravi Kolenc. Popovič pa za začetek napoveduje ureditev razsvetljave, toaletnih prostorov in tušev.
Z idejnimi rešitvami za teh 4,5 kilometra obale pa so se že ukvarjali arhitekti in urbanisti. Ena od zamisli je bila, da bi na območju uredili velik park, razgledni stolp Rex in ploščad za kopalce. Druga rešitev pa je predvidela ureditev marine za javni potniški promet, pokrit olimpijski bazen, območje za druge športne dejavnosti ter zabaviščno središče in parkirne površine. Hotel bi iz Žusterne preselili na polotok, njegovo nekdanje mesto namenili za središče Žusterne, v klifu pa bi dobila prostor vkopana garažna hiša.
