Judovska popačenost.
IV.
Že modri Aristotel je rekel zakonodaju: »Zakonodaj, čuvaj v zakonih občne koristi človeštva; čuvaj človeštvo glodajočega množarja denarjev.« Veliki grški modrijan je pač uvidel, da kapitalizem posamičnikov razjeda občne koristi celokupnosti, in zato je velel zakonodaju, naj čuva občne koristi človeštvu. Sam Aristotel pa je spoznal, da je žigosanje kapitalističnega oderuha tako staro, kakor stara je zgodovina človeške blagonravnosti. Kapitalizem torej že od pamtiveka tlači človeštvo, in žal, da ga zakonodaj ne ovira v tem opasnem razjedanji zdrave podstave, na kateri bi morale biti osnovane društvene razmere . (…)
Mi smo dozdanje uzglede zato naveli, da se uveri čitatelj, kako pogubonosno deluje kapitalizem judovski na občno blaginjo naroda, in zdaj nam še preostaje govoriti o avstrijskih razmerah, govoriti nam je o tem, kako judovski kapitalizem pri nas pogreza v brezno obupa in revščine delavski in obrtni stan.
Dokazov v to imamo žal še preveč v Avstriji. Žalostno podobo delavskega stanu imamo v tvornicah severne železnice in v moravskih premogokopih, o katerih smo že govorili in rekli, da so v rokah bogatega barona Rotschilda. V moravskih premogokopih je največ Slovakov, ki morajo ves dan delati pod zemljo, da niti nikdar ne vidijo belega dne ne rumenega solnca. (…)
Na božič torej, ko hoče biti vsakdo prost ter praznovati v svoji obitelji Kristusovo rojstvo, ni imel Rothschild toliko srca, da bi dal svojim delavcem svobodo in da bi jih dal odpeljati domu vsaj za jeden dan!! (…)
Slovenski narod, 23. februarja 1889
(Judovsko sleparstvo.)
Znano je, kako sleparijo takozvani bankirji judovski posebno s prodajanjem srečk na obroke. Naši čitatelji so gotovo že dostikrat brali v časnikih mej naznanili: »Lehak zaslužek za vsacega po 5 do 10 gld. na dan.« Kdor se oglasi na dotični naslov, poizve, da mu kaka judovska banka ponuja prodajo srečk na obroke (Ratenbriefe). Kako se pa vrši ta prodaja? Agent tako dolgo nadleguje človeka, včasi revnega delavca, posebno pa lahkoverne ženske, da mu izpuli 1 ali 2 gld. kot uplačilo na srečko. Nekaj dnij pozneje dobi ulovljeni kupec od judovske tvrdke pismo, da naj pošlje precej še jeden ali dva goldinarja, potem bode imel pravico do dobitka, ako ga zadene dotična številka. Da bi pa kupec kedaj dobil originalno srečko v last, o tem premeteni judje previdno molče. Jedna teh tvrdk, ki zdaj po Kranjskem in morda tudi po Štajerskem lovi lehkoverne ljudi, je »Bankgeschaft Max Lustig« v Budimpešti in v Belem gradu. (…)
Naj vender ljudje ne bodo tako lahko verni in naj se ne usedajo na limanice tem prefriganim Judom in njihovim nadležnim agentom. Redarstvo pa opozarjamo, da bi zasledovalo in morda tudi prijelo take agente, ki gotovo brez privoljenja krošnjarijo s srečkami po hišah.
Slovenski narod, 26. februarja 1889
Judovska popačenost.
VI.
Kakor delavce, tako so ujeli Judje tudi obrtnike v svoje mreže. Kakor mačka na miš, tako preže na vsako priliko, kjer bi se dalo kaj zaslužiti ter zatreti konkurente. Rabijo vsako sredstvo in ne vprašajo, ali je dovoljeno ali ne. (…)
V najnovejšem času opazujemo opasno strujo, kateri je početek na Dunaji, torej v središči naše države. Na Dunaji se je ustvarila neka vrsta lažnega liberalizma, kateremu so pri rojstvu bili kumi sami Židje. Ti Židje osnovali so velikanska časnikarska podjetja in so pod pretvezo liberalizma in demokratizma širili načela, ki ravno z liberalizmom in demokratizmom nemajo nobenega sorodstva. (…)
Naša naloga mora pač biti, da odstranimo vse zlo, katero je zakrivila liberalno-judovska doba, ker ni prav ščitila obrtnika in malega trgovca, teh dveh stebrov srednjega stanu, in moramo gledati, kako bi se pač dalo pomagati obrtnikom iz bede, v katero jih je pogreznil judovski liberalizem. (…)
Slovenski narod, 27. februarja 1889
Judovska popačenost.
IX.
Do zdaj smo poudarjali škodljivi upliv, ki ga ima Judovstvo v obče na trgovstvo in obrtništvo ter smo svoje misli podprli z neovržnimi dokazi. Preostaje nam še torej reči katero o tem, kako se Judje polaščajo zemljišča in kako izpodrivajo kmeta poljedelca ž njegovih tal. (…)
Ne obdeluje ga sam, ali zato si je zasužnjil krščanske delavce, ki se trudijo v potu svojega obraza zanj in za judovski dobiček.
Veliki judovski kapital osvaja si kmetije ter si dela na njih sanatorije , na katerih Judje po letih zbirajo moči za poznejšnje delovanje proti lahkovernemu človeštvu. (…)
Sicer je res, rekel nam bode marsikateri modri mož, da je tako, ali kdo je kriv , da je tako. Zakaj hodi kmet v judovsko krčmo zapravljat posestvo svoje! (…)
Nikoli še nesmo videli, da bi Jud upropastil Juda. Jud pazi na Juda kakor skrbna mati na zenico svojo – otroka svojega. Pri kristjanih, četudi imajo krščanska načela, ne opazujemo tega v resnici, v življenji. (…)
Slovenski narod, 11. marca 1889
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
