Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Papež je razposlal francoskim katoličanom okrožnico, v kateri naglaša, da se je zakon za ločitev na Francoskem že dolgo pripravljal. Papež je storil vse mogoče, da prepreči tako veliko nesrečo za vero in človeško družbo. Okrožnica preklinja ločitev, češ, da je Francija le vsled zveze s katoliško cerkvijo dobila svojo velikost in slavo. Potem razpravlja papež vse podrobnosti v tem zakonu, ki je po njegovem mnenju naperjen proti cerkveni upravi. (…) Papež tudi obžaluje, da bo ločitev škodovala notranjemu miru države. Končno poziva narod, naj složno in požrtvovalno s svojimi škofi in duhovniki brani vero.
Domovina, 21. februarja 1906
Boj proti krščanstvu.
Masoni so zadnje čase le bolj skrivaj rovali iz Francije ven in razpletali svoje mreže čez Italijo. V zadnjih dneh so nastopili z odprtim vizirjem v samem Rimu. Shod na vseučilišču je razkril namen italijanskih lož, da hočejo isto, kar se godi na Francoskem, uprizoriti tudi v Italiji, in pod spomenikom Giordana Bruna so to nakano proglasili kot svoj bojni klic.
Družba, javno socialno življenje, postavodajstvo itd., vse se do najnovejšega časa še ni moglo popolnoma odtujiti blažilnemu vplivu krščanstva. To peče tripične brate. Zato na delo! Treba je družbo razkristjaniti! Toda s kom začeti? Najbolj so jim bili na poti redovi. Zato najprej z redovi na tla!
Začeli so v Franciji. V najkrajšem času so iztirali iz samostanov 20.000 redovnikov ter jih postavili na cesto. To hočejo sedaj doseči tudi v Italiji.
Masoni sovražijo kar najstrastneje cerkev kot vzgojiteljico mladine. Zato iztrgati mladino cerkvi! In res se jim je posrečilo zadnji čas v Franciji iztrgati 13 000 šol cerkvi in jih odmakniti njenemu vplivu. (…)
Posebno so se pa zdaj začeli masoni brigati za avstro-ogrsko monarhijo. Radodarno so sipali denar na Ogrskem, da so dosegli civilni zakon in poslali slednjič v ogrski parlament poslance, ki so naravnost sovražniki habsburške krone. (…)
Tudi nam avstrijskim katoličanom se bliža vihar. Najprej civilni zakon, potem pride na vrsto šola in slednjič se razvname boj za cerkve. Masoni so povsod na delu, in mi? Ali hočemo spati? Ali hočemo biti jagnjeta in čakati, da nas napadejo volkovi? Torej na delo, katoličani!
Slovenec, 21. februarja 1906
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 23. februarja. Kako nevarni duh se je vgnezdil med francoskimi častniki vsled vzgoje v klerikalnih zavodih, pokazalo se je danes v Saint Servanu. Vladna komisija je prišla pred cerkev, da popiše cerkveno vrednost. Ker so bila cerkvena vrata zaklenjena, poklicali so vojaštvo, da odpre s silo. Toda major, ki je oddelek zapovedoval, kakor tudi trije stotniki so se po vrsti uprli, češ, da jim vest kaj takega ne dovoli. General Davignon je dal uporne častnike takoj aretovati.
Slovenski narod, 24. februarja 1906
Avstrija se vmešava v francoske zadeve.
Pariz, 28. februarja. Avstro-ogrski poslanik grof Khevenhüller je vložil protest proti temu, da bi se inventiralo v grajski cerkvi v Nancyju, ker so tam grobovi lotarinških vojvod, prednikov habsburško-lotarinške rodbine.
S kolikimi zaprekami se morajo boriti vladne komisije pri popisovanju cerkvenega premoženja, je razvidno iz tega, da je 35.000 cerkev, v katerih se še ni izvršil popis.
Slovenski narod, 1. marca 1906
Verska vojska na Francoskem.
Iz departementov Haute Loire, Mozere in Ardeche dohajajo še vedno poročila o burnih inventurah. Kmečko katol. prebivalstvo straži cerkve z vilami in drugim orožjem oboroženo. Poročajo, da so zapovedali orožnikom in vojakom, naj razstrele z dinamitom cerkvene duri. Prebivalstvo je zelo razburjeno. V pariških cerkvah sv. Jeana in sv. Francoisa v III. pariškem arrondissementu so bili spopadi, pri katerih so zaprli sedem oseb. Uvedli so sodnijsko preiskavo. Listi poročajo, da je darovala neka oseba papežu dva milijona za katol. cerkev na Francoskem. Sodijo, da je darovateljica bivša francoska cesarica Evgenija. (…)
V Milliski cerkvi je eksplodirala bomba in napravila velika opustošenja. (…)
Slovenec, 3. marca 1906
