Nasledki pijančevanja.
Jurij Juršinič iz Hrasta je pil 2. t. mes. na Belčjem vrhu, občina Dragatuš, od ljudstva tako imenovani »biks« ali »šmir«, to je vedno sladko, zelo opojno črno vino, ki se na debelo prodaje liter po 12 kr., po gostilnah pa se dobi po 20 kr. liter. Od litra tega »biksa« je človek popolnoma pijan. Jurij Juršinič je vsled preobilo zavžitega »šmira« takoj na Belčjem vrhu obležal in ležal do 7. t. m. Ko so ga doma pripeljali, je proklinjal in se ponašal, da še ne bo umrl. Dne 9. t. m. je izpil še pol litra »biksa«, ali ta ga je vrgel v veži na tla, kjer je hipoma, nepreviden umrl. Tako se maščuje pijančevanje in preklinjevanje. — Ljudje, bodite vendar pametni in ne posnemajte takih pijancev!
Slovenec, 11. aprila 1906
Pred treznostnim kongresom
V nedeljo 21. t. m. bo v Ljubljani slovenski treznostni kongres. Medsebojno klanje in pobijanje v pijanosti, ki ga noče in noče biti konec, nas izziva k odporu. Te sramote mora biti konec! Ta glas mora iti po vsej Sloveniji!
Treznostni kongres bodi slovesna otvoritev boja proti nesrečni strasti, ki narod ponižuje in uničuje. Kongres obeta biti jako lep. Upamo, da bo tudi lepo obiskan. Polovična vožnja po železnici za udeležence z dežele je zaprošena in ni dvomiti, da bi ne bila dovoljena. Odzovejo naj se posebno naša prosvetna društva. (…)
Domovina, 4. februarja 1932
Treznostni kongres
Danes bo v Ljubljani zboroval treznostni kongres. V ozadju te prireditve je gibanje, ki že desetletja vsiljuje zavesti in vesti našega naroda problem, enako važen kakor težaven. Treznostno gibanje se je pričelo v obliki abstinenčnega pokreta in je, kakor vsak nov pokret z radikalnimi smotri, merilo tudi preko cilja. Bilo je malo preveč zaneseno in po načinu svoje propagande jokavo pridigarsko, zato je le malo omajalo postojanke svojega najhujšega sovražnika.
Toda življenje je bilo bolj na strani tega gibanja kakor na strani alkoholizma in le kar je zdravega, samo to naposled obvelja. (…) Protialkoholno gibanje se je začelo širiti v raznih političnih taborih in naskakovati sovražnikove postojanke z mnogih strani. Razvil se je treznostni pokret, ki ima že celo vrsto organizacij in šteje mnogo tisočev pristašev. Na vodilna mesta tega gibanja so stopili zdravniki, pedagogi in javni delavci; začeli so smotrnejše kot prej uriti za »sveto vojsko« številne mladinske kadre. Tako je treznostno gibanje v teku let narastlo in kdor bi ga hotel zanikati ali zapostaviti, bi škodoval očitnim interesom naroda in države. (…)
Jutro, 21. februarja 1932
Za trezno bodočnost slovenskega ljudstva
Lep uspeh treznostnega kongresa
Ljubljana, 21. februarja. V obrambi proti posledicam alkoholizma so Slovenci že v prejšnjih desetletjih napravili in dosegli že mnogo pozitivnega. In danes je hrvatski govornik dr. Thaler poudarjal, da smo imeli v Ljubljani abstinenčno društvo že v začetku 16. stoletja. Že v davni preteklosti nam je bilo jasno, da se moramo, če se hočemo afirmirati, boriti proti vsem zlom, ki grozijo našemu narodnemu obstoju. (…) Zlo alkoholizma ne grozi danes našemu narodu nič manj kakor v prejšnjih časih. Z zadoščenjem sicer gledamo, da se velika večina naše mladine odvrača od tega zla. Bodočnost nam je torej prijaznejša, vendar pa si ne smemo delati nobenih iluzij. Zato je bilo umestno ter nujno potrebno, da se prav v sedanjih časih splošne demoralizacije, katera je tudi ena izmed posledic gospodarske krize in splošne apatije, ki je, kakor znano, najboljše tlo za alkoholizem, vrši v Ljubljani treznostni kongres. (…)
Upoštevati moramo, da je treznostni kongres povsem uspel. Mnogo novih borcev za trezno bodočnost slovenskega naroda je danes na novo stopilo v vrste slovenskih pristašev treznosti. Z novim pogumom, toda z mnogo večjimi upi na uspeh kakor kdaj se oživlja treznostno gibanje v naši lepi deželi.
Zlasti so popoldne govorniki opozarjali na to, da je treba z abstinenčnim in etično-pobudnim delom predvsem resno pričeti pri inteligenci, zakaj če dvignemo inteligenco moralno, je potem zelo verjetno, da bo inteligenci sledil tudi ostali narod. Prav lepo je med drugimi govorila tudi gdč. Manica Komanova, ki je opozarjala tudi na zlo posledico nemorale in alkoholizma, na grdo govorjenje, ki se je razpaslo žal precej močno tudi med inteligenco.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 21. februarja. Na drugem mestu poročamo v uspešnem abstinenčnem kongresu. Sreča je hotela, da se je ta kongres vršil prav na nedeljo, ko nam ni treba poročila o kongresu dopolniti še z razburljivo kroniko o pobojih in divjem alkoholiziranju, kar je bilo še pred letom dni skoraj vsako nedeljo reden pojav.
Slovenec, 22. februarja 1932
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
