Od krožišču pri Žalah, med Savsko cesto in Flajšmanovo ulico, je namesto zelenice zraslo veliko začasno makadamsko parkirišče, ki počasi postajajo že ljubljanska znamenitost. Parkirišče leži tik ob velikem poslovnem kompleksu, kjer domujeta tudi Finančna uprava RS in Davčni urad Ljubljana. V okolici je bilo tudi pred ureditvijo novega parkirišča dovolj parkirnih prostorov, saj je v radiju 500 metrov kar pet parkirišč občinskega javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, kjer je mogoče parkirati že za 25 evrov na mesec. Na teh parkiriščih je vedno mogoče najti prosto mesto. Kljub temu so v podjetju Golden cube očitno presodili, da bodo zaposleni v že omenjenem poslovnem kompleksu in obiskovalci raje parkirali še bliže poslovnim prostorom.
Konkurenca občinskim parkiriščem
Tako kot druga začasna parkirišča je tudi novo parkirišče dokaz več, kako shizofrena je lahko prometna politika, ki jo vodijo na ljubljanski občini. Po eni strani se trudijo s promocijo javnega prometa, investirajo v parkirišča P+R na obrobju mesta in uvajajo rumene pasove na vpadnicah, po drugi strani pa v svojem prostorskem aktu lastnikom nezazidanih stavbnih zemljišč dovolijo ureditev začasnih parkirišč. Zdaj že zloglasni 12. člen ljubljanskega občinskega prostorskega načrta je omogočil zasebnikom ureditev več tisoč parkirnih prostorov, ki ne rušijo zgolj prometne politike umikanja osebnega motornega prometa iz mesta, temveč delajo tudi poslovno škodo občinskemu podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice.
Tudi za novo parkirišče pri Žalah na ljubljanski občini pravijo, da je zraslo v skladu z občinskim prostorskim načrtom, ki na tem območju sicer predvideva kar 71 metrov visoko poslovno stolpnico. Za vsako novo parkirišče bi moral lastnik po zakonu od občine pridobiti tudi soglasje za priključitev na javno cesto, vendar se v tem primeru to ni zgodilo, saj do parkirišča vodi že zgrajeni priključek, ki služi precej manjšemu parkirišču tik ob poslovnem kompleksu in ga je prav tako pred kratkim kupila družba Golden cube. Čeprav je novo parkirišče nekajkrat večje, na občini niso prejeli nobene vloge za to parkirišče. Na odgovore upravne enote sicer še čakamo, vendar je težko verjeti, da je lastnik za to parkirišče pridobil gradbeno dovoljenje.
Na ljubljanski občini med vrsticami priznavajo, da so se z določili o začasni rabi nezazidanih stavbnih zemljišč ustrelili v koleno. »Taka začasna uporaba je prispevek k razreševanju problematike ustavljene gradnje in zapuščenih gradišč, ki pomenijo degradacijo prostora. Žal pa opažamo, da se pojavljajo tudi primeri špekulativne izrabe tega določila,« pravijo na občini, kjer imajo s tem problemom očitno velike težave. Čeprav je ravno občina v svojem prostorskem aktu dovolila urejanje začasnih parkirišč, namreč pravijo, da gradnje parkirišč na nezazidanih stavbnih zemljiščih ne podpirajo, »ker na ta način spodbujamo predvsem vožnjo tistih, ki prihajajo v mesto od daleč, bodisi po opravkih bodisi v službo z osebnimi motornimi vozili«.
Trendu nameravajo narediti konec
Pojav začasnih parkirišč naj bi na občini zajezili s spremembo občinskega prostorskega načrta, ki naj bi bil do tega vprašanja precej bolj restriktiven. »Avtomobiliste želimo zadržati na vstopnih terminalih P+R in jih preusmerjati na mestne avtobuse. Poleg tega je že veliko razpoložljivih parkirišč na prostem in v garažnih hišah okoli mestnega cestnega obroča, ki niso izkoriščena,« potem ko je na makadamu zraslo nekaj tisoč parkirnih prostorov, ugotavljajo na ljubljanski občini.
