Zanemarjenega divjega parkirišča, utesnjenega med tivolskim parkom na eni in lokalom Lepa žoga na drugi strani, ni več. Makadamsko zaplato v Šiški so letošnje poletje prekrile asfaltirane grbine in skrbno pokošena trava, zaraščene in nasmetene kotičke so delavci počistili in ob robu namestili nekaj klopi. Stoječa pločevina, ki je bila običajno nagnetena na majhnem parkirišču, pa se je dokončno umaknila ljubiteljem rekreacije na kolesih.
Ljubljanska mestna občina je v sodelovanju z ekipo Fun Tracks na nekdaj degradirani površini ob Celovški cesti uredila posebno igrišče z grbinastim kolesarskim poligonom, sestavljenim iz sedmih zavojev in dvaindvajsetih valov. Gradbinci so delo končali pred dobrim mesecem in prvi kolesarji so Kolopark, kot so poimenovali novo javno rekreacijsko površino, preizkusili že pred tedni. Včeraj so ga še uradno odprli in v upravljanje predali lokalnemu Kolesarskemu društvu Rajd.
Prednost pred žepnim dobil Kolopark
Šiškarji so pred šestimi leti na urbanistični delavnici, na kateri so iskali rešitve za izboljšanje uličnega prostora med Drenikovo in Tivolsko cesto, predlagali, da občina na omenjenem parkirišču pri Lepi žogi uredi žepni park z razglednim balkonom in povezavo do poti po robu Tivolija. A na koncu je prednost dobilo kolesarsko igrišče. Razteza se na nekaj več kot 900 kvadratnih metrih, od tega jih asfaltna površina kolesarskega poligona zaseda približno 140. »Poligon so odlično sprejeli vsi, od kolesarjev do tistih, ki se raje vozijo z rolkami ali rolerji. Med tednom je gneča popoldne, ob koncih tedna pa je na poligonu živahno ves dan,« je z odzivom zadovoljen Grega Stopar iz Kolesarskega društva Rajd.
Poligon je namenjen igri in urjenju spretnosti z vsemi vrstami voznih pripomočkov: od koles, skirojev, rolk, rolerjev in kotalk do poganjalčkov. »Grbinasti poligoni so načeloma namenjeni zelo širokemu spektru uporabnikov, od najmlajših na poganjalčkih do upokojencev,« je že pred odprtjem potrdil Andrej Žigon iz Fun Tracksa. Ob tem je poudaril, da so še posebej koristni za otroke in mladino, »saj uporaba pozitivno vpliva na razvoj gibalnih veščin, koordinacije in ravnotežja pri najmlajših«.
Poligon, sestavljen iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto, se od preostalih objektov, namenjenih kolesarjenju, razlikuje po načinu vožnje. Kolesarji na tovrstnih poligonih ne uporabljajo poganjanja, temveč se gibajo s premikanjem telesa navzgor in navzdol. »To je osnovno gibanje gorskih kolesarjev, ki se prav na takšnih poligonih učijo, kako pri kolesarjenju uporabljati celo telo, ne le noge,« je pojasnil Stopar.
Delavnice, tečaji, tekmovanja
V Koloparku tako že živahno vrvi, po včerajšnjem uradnem odprtju pa bo najverjetneje na grbinah še več ljubiteljev tovrstne rekreacije. »Pripravili bomo delavnice, tečaje in prikaz tehnike vožnje, na poligonu bo potekala šola kolesarjenja pa tudi manjša tekmovanja. V prvi vrsti želimo vzgajati mlade in jih navdušiti za gibanje,« je Stopar našteval le nekaj od številnih načrtov v Koloparku, za katerega so na mestni občini odšteli približno 50.000 evrov. Preobrazbo šišenskega degradiranega območja v rekreacijsko površino so uvrstili tudi med enega od trinajstih zelenih ukrepov letošnjega Evropskega tedna mobilnosti.
