Dogovor med sindikatom Fides in vladnimi pogajalci, ki zdravnikom prinaša boljše plačilo in nagrade za dobro delo, že sproža plaz sorodnih zahtev drugih poklicnih skupin v zdravstvu. Prav tako ne izključujejo stavke, ki so jo zdravniki medtem za pol leta zamrznili.
Medicinske sestre pričakujejo enake vatle, sicer v stavko
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi pričakujejo spremembe kolektivne pogodbe, ki bi dvignile dohodke medicinskih sester in drugih njihovih članov. Pogajali se bodo tako o standardih in normativih kot o tarifnem delu kolektivne pogodbe, je napovedala predsednica sindikata Jelka Mlakar. Če jim na ministrstvu za zdravje ne bodo prisluhnili, tudi zaposleni v zdravstveni negi ne izključujejo stavke v prihodnjih mesecih. »Ne bomo se več zadovoljili z drobtinicami, ki nam jih obljubljajo že predolgo,« so zatrdili v sindikatu. Poudarjajo tudi, da je treba delo medicinskih sester, ki bodo prispevale h krajšim čakalnih dobam, nagrajevati po enaki metodologiji kot delo zdravnikov. Kako je lahko ministrstvo za zdravje ob nagrajevanju zdravnikov »mirno spregledalo« preostalo osebje, so se v minulih dneh spraševali tudi v Sindikatu zdravstva Slovenije, ki zastopa najslabše plačane zaposlene v ljubljanskem UKC.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da spremembe kolektivne pogodbe za zdravnike, za katere so se dogovorili minuli konec tedna, ne posegajo v pravila enotnega plačnega sistema za javni sektor. Premier Miro Cerar pa je sporazum označil kot »pomemben korak k skrajševanju čakalnih vrst«. Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki so ju parafirali, mora sicer potrditi še vlada. Koliko dodatnega denarja za zdravnike bo treba poiskati v zdravstveni blagajni, še ni povsem jasno. Dvig dohodkov zaradi sprememb tarifnega dela kolektivne pogodbe bo glede na ocene ministrstva za zdravje stal največ 13,9 milijona evrov na letni ravni.
Na dodatno plačilo za boljše delo lahko zdravniki računajo tudi zaradi dogovora o nagrajevanju, ki je povezano z vladnim projektom skrajševanja čakalnih dob. Za to bo namenjenih okoli 36 milijonov evrov na letni ravni iz državnega proračuna, a ne le za zdravnike. Nagrajevati nameravajo tudi druge zaposlene v timih, ki sodelujejo pri zdravljenju. Finančnih posledic uvedbe standardov in normativov, za kar so se še dogovorili s Fidesom, pa po besedah ministrstva še ni mogoče ocenjevati.
Han: Tavamo v temi
Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki so ju parafirali, mora sicer potrditi še vlada. Koalicijskim strankam do poznega popoldneva vsebine dogovora še niso predstavili. Vodja poslancev SD Matjaž Han je poudaril, da se jim zastavlja veliko vprašanj. Edina prednost dogovora s Fidesom, ki jo za zdaj vidijo, je zamrznitev stavke. O krajšanju čakalnih dob, ki ga od dogovora pričakuje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, pa dvomi. Ali bodo dogovor podprli, ne morejo napovedati, saj ne vedo, kaj vse vsebuje: »Tavamo v temi.«
V pravo smer gre odločitev za variabilno nagrajevanje zdravnikov, ocenjuje poslanec in podpredsednik stranke DeSUS Tomaž Gantar. »Napaka pa je, da se ministrstvo hkrati ni pogovarjalo s preostalimi zdravstvenimi delavci, ki bodo morali prav tako sodelovati pri skrajševanju čakalnih dob.« Tudi sam želi z oceno dogovora še počakati, dokler ga ne prejmejo in preučijo. »Verjamem pa, da se bo pojavilo kar nekaj zahtev preostalih sindikatov. Vlada si je s tem sporazumom naložila težko breme.«
