Tudi kadilcem pravila.
Manj ali več zapuščajo sedanji zdravniki stališče, da bi pripisovali kadenju ono dalekosežno škodljivost, s katero so strašili celo v prejšnjem stoletju kadeče človeštvo. Na vsak način moramo biti oprezni, in dobro bi bilo, ako bi se celo pri zmernem zauživanju nikotina držali gotovih pravil, da se obvarujemo neprijetnih slučajev. Ta pravila so se izkazala dobrim že pri tisočih kadilcih, in vsak lahko sam na sebi spozna njihovo resnico. Pravila je sestavil dr. A. Keibel: 1. Ne kadi nikdar smodke, ki ne vleče ali pa ne gori. V takem slučaju se napoti polno nikotina v dim in s tem tudi v kadilčovo telo. – 2. Kadi v pipi le prav lahak tobak; težak namreč razvija posebno v onih pipah, kjer je pristop zraku navadno nezadosten, mnogo nikotina. – 3. Čuvaj se temnih smodk; v njih je mnogo amonijaka. – 4. Ker so najškodljivejše importirane havanke, kadi jih le redkodekedaj in k večjemu eno ali dve na dan in sicer vedno po obedu. – 5. Ne izkadi smodke popolnoma. Cim manjša postaja, tem težja je. Ne požiraj dima, ker oster nikotin le razdraži želodec. – 6. Ne prižigaj si zopet smodke, ki ti je ugasnila in katero si pustil delj časa ležati. – 7. Ako le mogoče, preskrbi si pipo z dolgo cevjo, katero moraš pa večkrat do dobra izčistiti, ker se drugače nastani v njej preveč nikotina. – 8. Ne kadi ne smodke ne smodčice brez ustnika. (…)
Slovenec, 2. julija 1904
Proti kajenju.
Na Angleškem izdelujejo zakon, po katerem bo prepovedano kaditi otrokom. Deček pod 16 leti, ki ga bodo zalotili pri kajenju, bo plačal kazen. Tudi bodo ostre kazni za prodajalce tobaka, ki bi istega prodajali otrokom.
Narodni list, 31. oktobra 1906
Kajenje je prepovedano
v vasi Boberau na Nemškem. Na vseh javnih prostorih stoji nabito: Kajenje je v tej vasi prepovedano.
Narodni list, 23. novembra 1906
Zabranjujte mladini kaditi!
Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9–14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so bili pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njihov razum je mnogo izgubil, bili so nagnjeni pitju alkoholnih (opojnih) pijač in njih krvni obtok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa. 20 ni moglo redno spati, eden je postal jetičen.
Narodni list, 31. januarja 1907
ZA KADILCE.
Kajenje tobaka je škodljivo. Da se ta škoda za zdravje nekoliko omeji, je treba vpoštevati sledeče:
1.) Puši zmerno, to je le do 20 gramov dnevno. 2.) Tobak naj bo suh, cigareta ne predolga in z ustnikom. Cigarete ne izkadi nikdar prav do konca! Če kadiš tobak v pipi, je treba pipo pogosto očistiti.3.) Ne puši na prazen želodec, temveč samo po jedi. 4.) Ne prižigaj na novo cigarete, če ti je ugasnila. 5.) Dokler je oseba še čisto mlada, ne sme pušiti.6.) Ne jemlji cigaret iz tujih ust, ker se lahko naleze kaka bolezen7.) Ne požiraj sline, dokler čutiš v njej duh in okus tobaka. 8.) Ne puši v zaprtih prostorih, kjer se spi ali dalje časa dela. 9.) Ne kadi zjutraj v postelji ali zvečer tik pred spanjem.
Domovina, 10. februarja 1922
Je kajenje samomor?
Majhna papirnata cevka, 7 cm dolga in 6,3 mm debela. Nekaj ščepcev tobaka. Izdelek je zelo netrpežen. Lahko se lomi in hitro zgori. Cigareta je eden najnevarnejših morilcev XX. stoletja. Znameniti zdravniki iz vsega sveta soglašajo: cigareta je eden glavnih sovražnikov človeštva. Vsi ti trdijo, da izziva kajenje raka na pljučih. (…)
V članku o kajenju in o pljučnem raku piše vodja statističnega oddelka instituta za raziskavo medicinskega sveta londonske univerze dr. Doll prepričljivo o tem, da je cigareta eden od glavnih sovražnikov človekovega zdravja. Dr. Doll navaja skoraj istovetne zaključke o raziskovanju raka, kot so bili ugotovljeni v Kanadi in ZDA. Iz teh zaključkov je moč povzeti tole:
1. smrtnost od raka na pljučih je med kadilci 10-krat večja kakor med ljudmi, ki nikdar niso kadili; 2. čim več cigaret pokadi posameznik, tem večja je verjetnost, da bo zbolel za rakom. Kdor pokadi več kot 30 cigaret dnevno, ima 30-krat več možnosti umreti zaradi raka kakor nekadilec; 3. med kadilci in pljučnim rakom je vedno vzročna povezava, čeprav gre za malo število pokajenih cigaret. Ni nobenega razloga za misel, da je neka mera, do katere kajenje ne škodi; 4. stalno kajenje je nevarnejše od kajenja s prekinitvami, ki trajajo dalje časa.
Z eksperimenti na živalih je bilo ugotovljeno, da izziva zgoščeni cigaretni dim na koži miši in zajcev in na bronhih podgan rakasta obolenja.
Mnogo strokovnjakov je dognalo, da je vzročna povezava med slabim zrakom in pljučnim rakom. Rezultati drugih raziskav pa kažejo, da je smrtnost kadilcev večja kakor smrtnost v velikih industrijskih središčih, kjer je zrak zelo zasičen s škodljivimi snovmi.
Kajenje je torej samomor.
Tednik (Ptuj), 4. februarja 1966
