Študija londonskega King's Collegea, ki preučuje vire financiranja Islamske države (IS) in je bila predstavljena na nedavni münchenski varnostni konferenci, je zanimiva že zato, ker je IS najbogatejša teroristična organizacija, ki je kadar koli obstajala. V študiji med drugim piše, da ni dokazov, da bi imela Islamska država svoje finančne vire v zalivskih državah, kot je veljalo pred leti za Al Kaido. Tudi ugrabljanje talcev in prodaja umetnin nista najpomembnejša denarna vira. Glavni vir prihodkov kalifata so namreč davki in druge pristojbine, sledi prodaja nafte (graf).
IS je poskušala od osem milijonov ljudi, ki so vsaj še lani živeli na ozemljih pod njenim nadzorom, iztisniti čim več denarja, tudi s pomočjo mreže tajnih služb. Te so lahko od svojih lokalnih agentov in ovaduhov izvedele vse podrobnosti o tem, kdo je na določenem območju premožen. Islamski državi so leta 2014 davki in pristojbine tako prinesli 400 milijonov dolarjev (380 milijonov evrov), leta 2015 že 600 milijonov dolarjev, a leta 2016 so padli na 350 milijonov. Gre za ocene, pri katerih je King's Collegeu pomagala znana revizijska hiša Ernst & Young.
Manj ozemlja – manj prihodkov od zaplenjenega premoženja
Zlasti na začetku samooklicanega kalifata, leta 2014, so bili zelo pomemben vir sredstev prihodki od vojnega plena in zaplemb, torej denar, ki ga je IS dobila s prodajo zaseženih hiš, zemlje, avtomobilov, nakita in drugih stvari. Seveda se tak način prihodkov izčrpa, če ni novih osvajanj. Tako so v letih 2014–2016 strmo padli prihodki od vojnega plena, zaplemb in kazni: še leta 2014 so znašali 800 milijonov dolarjev, lani samo še 150 milijonov dolarjev. To je seveda logično glede na to, da Islamska država po letu 2014, ko je na severu Iraka osvojila tudi dvomilijonski Mosul, skoraj ni več osvajala.
Nasprotno, od lani kalifat izgublja ozemlja, s tem pa tudi prihodke od nafte in davkov. Lani se je v proračun iz vseh virov steklo vsega skupaj 700 milijonov dolarjev, kar je dvakrat manj kot v letih 2014 in 2015, navaja študija.
Bitka za Mosul – bitka za davčne prihodke
Še bolj se bo skrčil proračun Islamske države, če bo izgubila Mosul, ki je daleč največje mesto, ki ga je osvojila. Predvsem v njem živi veliko premožnih ljudi, še več takih z dohodki, oboji pa so pomemben vir davčnih prihodkov. V teh dneh poteka velika ofenziva iraške vojske in šiitskih milic na zahodni del Mosula, potem ko so vzhodni del v zadnjih mesecih zasedle sile iraške vlade. Iz zraka pomagajo napadalcem ameriška letala in brezpilotna letala. Očitno pa bo potreben boj za vsako hišo, saj so se pripadniki IS zelo dobro utrdili v zahodnem delu Mosula, kjer živi 750.000 ljudi, od tega menda 350.000 otrok. Osvojiti ta del mesta bo precej težje, kot je bilo to na vzhodu, tudi zaradi mnogih ozkih ulic, ki bodo zahtevale posebej zahtevno urbano vojskovanje.
Na proračunske prihodke kalifata je sicer neugodno vplivala že lanska odločitev iraške vlade, da ne bo več plačevala za svoje uslužbence v zasedenem Mosulu in na drugih ozemljih kalifata. Od jeseni 2015 pa zaslužek od nafte zmanjšujejo ameriški letalski napadi na črpališča in cisterne v kalifatu. Hud udarec za IS je tudi zaprtje turške meje.
Nižji prihodki kalifata pa se odražajo v precej nižjih plačah borcev Islamske države, ki jim zato marsikje pada morala, saj vsaka ideologija potrebuje tudi materialno podstat. Vendar bi IS še vedno lahko financirala teroristične napade, saj za to potrebuje relativno majhne zneske. Po ocenah francoskih oblasti so pariški napadi 13. novembra 2015, v katerih je bilo ubitih 131 ljudi, stali kalifat samo 20.000 evrov. Zato bi bilo treba popolnoma preprečiti financiranje IS, ki ima kljub upadu moči in finančnih virov vendarle še veliko sredstev za organiziranje obrambe ozemlja, ki ga zaseda v Siriji in Iraku, predvsem pa za teroristične napade v Evropi ali drugje.
