Dosti bolje ni niti v hribih, čeprav je trenutno v Julijcih ponekod tudi do dva metra snega. A kaj je to za gore! Spomnim se let, ko so na Kaninu sneg merili v metrih. Pet metrov ga je bilo skoraj za osnovo. Zahodni Julijci so resda območje, ki je najbolj namočeno in ima tudi pozimi povprečno največ snega. Zadnja leta, desetletja morda, pa kakor da se padavine nekoliko izogibajo tega dela Slovenije. Vsaj pozimi.
Sneg v gorah ni kar tako. Dobro, smučarija je pač naša zabava, užitek, pa tudi preživetje za kar nekaj ljudi. Pomembneje pa je, da je gorski sneg zaloga vode. Pomembna zaloga za naše reke. V prehrani govorimo o ozimnici, ker pozimi in zgodaj spomladi hrane v naravi praktično ni. Pri vodi bi lahko govorili o »pomladnici«, zalogi za pomlad in zgodnje poletje, ko se sneg tali in napaja reke in vzdržuje višji vodostaj tja do začetka ali morda celo do sredine poletja, ko je dežja manj. Deževnica tudi razmeroma hitro odteče. Reke, ki jih napajajo gorska snežišča, imajo zato vsaj del leta stalnejši vodni režim kot pa tiste, ki se napajajo izključno z dežjem, no, z nekaj snega v zgodnji pomladi. Gore so marsikje po svetu pomembni zbiralniki vode. Dober primer je osrednja Azija. Tja pride le malo padavin, saj je od svetovnih morij oddaljena in ponekod zaščitena z visokimi hribovji. Ta prestrežejo oblake in dobesedno ožmejo še zadnje dežne kaplje in snežinke. Te potem napajajo reke, ki prinašajo sicer zelo sušnim, celo puščavskim krajem vodo.
Če se bo količina zimskih vodnih zalog v obliki snega pri nas še naprej zmanjševala ali ostajala majhna, se bodo na dolgi rok zmanjšali tudi vodostaji naših velikih rek in bodo precej bolj nihali. To bo lahko vodilo tudi v zmanjšano količino razpoložljive pitne vode. Torej, tudi če vam je za sneg v gorah mar »kot za lanski sneg«, je vendarle tudi za vas bolje, da so zime v gorah snežene, kot se spodobi. In bele kulise tam gori prav nikomur ne škodijo.
