Odjuga ni samo ilustrativna, in če jo razumemo preveč dobesedno, tudi pomensko malo zavajajoča, ampak tudi precej nedoločena beseda. Kaj je pravzaprav odjuga? Vsaka otoplitev? A potem tudi poleti rečemo, da je prišla odjuga, ko se po hladnejšem obdobju spet segreje? Odjuga pri 30 stopinjah? Močno dvomim! Tudi če ostanemo le pri hladnejši polovici leta, moramo pojem odjuge še malce doreči. Verjetno se strinjate, da govorimo o odjugi takrat, ko je mejna temperatura 0 stopinj, se pravi, da prej zmrzuje (voda, seveda), potem pa ne več oziroma se led in sneg začneta taliti. In še tu bi se lahko spotaknili ob manjši kamen: kadar ponoči zmrzuje, čez dan pa ne, ampak se ne segreje na več kot eno, dve ali recimo tja do štiri stopinje nad ničlo, ali je potem izrazitejša otoplitev tudi odjuga? In če se podnevi segreje nad pet stopinj, recimo do osem ali deset, ponoči pa vendarle zdrkne malo pod ničlo, je to odjuga? Kako sem zmrcvaril to ubogo in pravzaprav lepo slovensko besedo! Skratka, odjuga je večinoma takrat, ko ne zmrzuje več, pa tudi če je ponoči malo minusa. Naj mu bo.
Letos tole otoplitev res čutimo kot pravo odjugo. Si predstavljate, kako je bilo videti daljnega leta 1880, ko je bila povprečna januarska temperatura v Ljubljani –9 stopinj? (Letošnja je bila –3,2, siceršnje povprečje pa je +0,5 stopinje – za Maribor žal nimamo tako dolgega niza meritev, ampak tam je januar hladnejši, saj je dolgoletno povprečje –0,6 stopinje, letošnja povprečna mesečna temperatura pa je bila –5,2 stopinje.) Najbrž bi takrat govorili o odjugi že, če bi se segrelo tam do okoli ničle, kaj mislite?
Zakaj se nam zdi nič stopinj tudi brez termometra takšna temperaturna meja? Po mojem je to odraz tega, da smo tudi mi sestavljeni pretežno iz vode. Pa naj mi Štajerci oprostijo …
