Skorajda pravljično ponudbo je Aerodrom Maribor poslal ministrstvu za infrastrukturo. Družba, ki je decembra lani pristala v rokah kitajsko-nizozemsko-mariborske poslovne hobotnice, napoveduje za kar 139 milijonov evrov naložb v prihodnjih petih letih.

Poleg tega so se v Aerodromu Maribor še zavezali, da bodo na letališču Edvarda Rusjana leta 2021 prepeljali kar 1,54 milijona potnikov, kar je več, kot jih zdaj potuje prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana (1,4 milijona).

Po tovoru bi večkrat prekašali Brnik

Poleg tega naj bi Aerodrom Maribor leta 2021 transportiral 82.000 ton tovornega prometa, kar je skoraj 4,5-krat več tovora kot na Brniku. Ob vsem tem naj bi Aerodrom Maribor državi nakazoval še 95.000 evrov mesečne najemnine.

Napovedane številke so malodane neverjetne, če upoštevamo, da je to podjetje leta 2015 ustvarilo komaj 1,3 milijona evrov prihodkov in imelo 280.000 evrov izgube, v prvem lanskem devetmesečju pa naštelo samo 7761 potnikov.

Ali v upravi Aerodroma Maribor resno mislijo, da bodo v komaj petih letih dosegli ali celo presegli zdaj vodilna letališča v regiji? »Ali so napovedi realne ali nerealne, ne morem ocenjevati,« nam je odvrnil direktor Ladimir Brolih. »Vse je odvisno od našega lastnika. Mi zgolj sledimo njegovim interesom. On ima takšne načrte in so v širšem kontekstu – ter glede na meni dostopna ozadja – smiselno postavljeni.«

Ne glede na to, da je mariborska ponudba tako ambiciozna, da že deluje komično, jo bo ministrstvo skoraj zagotovo sprejelo in bo z Aerodromom Maribor podpisalo pogodbo za dolgoročni 20-letni najem infrastrukture letališča Edvarda Rusjana. Konkurenčne ponudbe namreč niso prejeli. Komisija pod predsedovanjem Jožeta Thalerja bo odločitev sprejela v 15 dneh.

Na ministrstvu za infrastrukturo so namesto druge ponudbe prejeli protest ameriškega podjetja WAB International, ki se je po poročanju časnika Večer že zanimalo za odkup Aerodroma Maribor od Delavske hranilnice, zdaj pa je bilo zainteresirano za najem letališča Edvarda Rusjana. Vendar se nazadnje ni prijavilo na razpis. V pismu, ki so ga poslali tudi predsedniku vlade Miru Cerarju, so odkrito podvomili o poštenosti razpisa in mu očitali, da je prirejen za podjetje Aerodrom Maribor. Dokaz prirejenosti naj bi bil navsezadnje tudi ta, da je bila ta družba edina, ki je pokazala resno zanimanje za najem državne infrastrukture v Orehovi vasi pri Mariboru.

Razpisni kriteriji, ki dopuščajo fantaziranje

Američani so opozarjali ministrstvo, da po njihovi oceni ni možno objektivno vrednotiti ponudb glede na zastavljene ekonomske kriterije, med katerimi sta najbolj sporna zagotovljen obseg prometa in vrednost bodočih vlaganj v infrastrukturo. Verodostojnost teh kriterijev je namreč nemogoče vrednotiti vnaprej, zato bo ministrstvo kar čez palec dodeljevalo točke, so prepričani v WAB International. »Ponudniki lahko tekmujejo v prikazu čim višjih vrednosti, saj za njihovo nedoseganje ni predvidenih sankcij,« so ogorčeni v ameriški družbi. Slednje opozorilo se je včeraj izkazalo kot utemeljeno, če upoštevamo ambiciozne napovedi Aerodroma Maribor.

Po mnenju podjetja WAB International naj bi bila sporna tudi mila sankcija v primeru neizpolnitve pogodbenih zavez. Koncesionarja namreč v najslabšem primeru doleti odstop od pogodbe in unovčenje finančnega zavarovanja v višini komaj 100.000 evrov. Glede na dejstvo, da bo podjetje Rim projekt, ki je decembra kupilo Aerodrom Maribor, od svojih lastnikov v kratkem prejelo tri milijone evrov, za katere sploh ni znano, čemu bodo namenjeni, je omenjena kazen za anonimne kupce Aerodroma Maribor drobiž.

Ministrstvo za infrastrukturo je že zavrnilo vse očitke Američanov. »Merila za izbiro oziroma kriteriji, ki jih za izbiro ponudnika določa besedilo poziva k oddaji ponudbe, so objektivni, sorazmerni, popolnoma transparentno določeni in so kot taki izhodišče za enakopravno obravnavo ponudnikov,« so sporočili z ministrstva.