Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi objavilo razpis za zbiranje ponudb za dolgoročni najem Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Za najem infrastrukture država zahteva 92.000 evrov mesečne najemnine. Na razpis se bo zagotovo prijavil dosedanji dolgoletni upravnik letališča, družba Aerodrom Maribor, v kateri se prav zdaj spreminja lastništvo. Lastnica, Delavska hranilnica, je namreč sklenila zelo donosen kupo-prodajni posel s podjetjem, v ozadju katerega se skrivajo ljudje z dobrimi povezavami s kitajskim kapitalom in mariborskim županstvom.
Družba Rim projekt je že pred časom nakazala hranilnici milijon evrov are, zdaj pa je sledilo še nakazilo šestih milijonov evrov kupnine. Rim projekt ima sedež v občinskih prostorih, nabiralnik si deli s paraobčinsko firmo Nipa. Direktor družbe Rim projekt, lastnik katere ima sedež v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih, je Boris Bobek, predsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor in od novembra tudi direktor Aerodroma Maribor.
Aerodrom Maribor je lani ustvaril komaj 1,3 milijona evrov prihodkov in imel 280.000 evrov izgube. Potniški promet je letos še bolj upadel, zmanjšal se je celo za polovico, do septembra so na mariborskem letališču našteli samo 7761 potnikov, saj upravljavec ni zmogel vzpostaviti niti ene redne linije. Jim je pa uspelo za 30 odstotkov povečati obseg tovornega prometa.
Skrivnostni trije milijoni
Zelo nenavadno je, da je tuji investitor pripravljen odšteti tako visoko vsoto za podjetje, ki trenutno nima niti zagotovljenega nadaljnjega upravljanja letališča. Skrivnostni vlagatelji očitno mislijo, da na državnem razpisu ne bo konkurenta, ki bi bil pripravljen plačevati 1,104.000 evrov letne koncesnine.
Še več vprašanj pa v tem poslu postavlja razkritje, da so domnevni azijski investitorji podjetju Rim projekt nakazali deset milijonov evrov, čeprav naj bi Delavska hranilnica dobila »samo« sedem milijonov evrov kupnine, je poročal Večer. Dodatni trije milijoni evrov naj bi bili namenjeni za vlaganja v letališče, trdijo kupci. Pogodbenih zagotovil, da se bodo takšne investicije dejansko udejanjile, ni, poroča mariborski časnik. Kam se bodo dejansko stekli milijoni, zato ostaja uganka.
V ozadju nakupa se pojavlja kitajski kapital, ki se je v preteklih letih zelo zbližal z vrhom mariborske občine. V posel z Aerodromom Maribor je vpleten tudi nizozemski poslovnež Harm Jan Prins, v Mariboru med drugim znan zaradi spodletelega kitajskega vlaganja v Vinag. Prins je septembra sodeloval pri nakupu propadle belgijske regionalne letalske družbe VLM. S tem nakupom so pridobili šest letal tipa fokker 50, ki naj bi imela bazo na mariborskem letališču.
Prins ima dolgoletne izkušnje v letalski panogi. Nekoč je bil izvršni direktor nizozemske letalske družbe Air Exel. Decembra 2004 so mu tamkajšnji kriminalisti odvzeli prostost, preiskovali so namreč sume pranja denarja, goljufije in izsiljevanja. Air Exel je dokončno ugasnil leta 2015. tk
