Ameriške restavracije, ki so po številu Michelinovih zvezdic vedno bližje francoskim vrhunskim restavracijam, bodo morda kmalu postale žrtev ukrepov novega predsednika. Donald Trump je namreč svojo politiko proti nezakonitim priseljencem začel že v prvem tednu svojega mandata, in sicer s podpisom dokumenta, ki odvzema zvezna sredstva mestom, ki ne sodelujejo pri deportaciji nekaznovanih in nedokumentiranih priseljencev. V ZDA je približno 200 mest, med njimi tudi Los Angeles, Washington, New York, Miami in Chicago, ki veljajo za tako imenovana zatočišča, kjer oblasti ne preganjajo nenasilnih priseljencev, četudi ti nimajo zakonsko urejenega statusa.
S Trumpovo potezo bi ta mesta v primeru, da ostanejo zatočišča, lahko ostala brez zveznega denarja, po poročanju Reutersa naj bi to pomenilo okoli 2,27 milijarde dolarjev na leto za deset največjih tovrstnih mest. Številni sicer menijo, da bo izvajanje zakonodaje nemogoče, saj je po mnenju ameriškega vrhovnega sodišča neustavno od mest zahtevati, naj se neposredno podrejajo zveznim zakonom, a Trumpov predstavnik za stike z javnostmi Sean Spicer je napovedal, da že iščejo načine, kako preprečiti financiranje takšnih mest prek vladnih agencij.
Zapirali bodo restavracije
Če bo Trumpovi administraciji vendarle uspelo blokirati financiranje mest zatočišč, bo to bistveno vplivalo na ameriški storitveni sektor, predvsem restavracije, opozarjajo pri spletni strani Eater. Po podatkih raziskave Pew Hispanic Centra iz leta 2015 je storitveni sektor največji posamezni sektor, v katerem delajo priseljenci brez urejenih dokumentov, in sicer kar tretjina. Po podatkih iz leta 2008 je kar petina vseh kuharjev in 28 odstotkov pomivalcev posode v ZDA brez dokumentov.
Lastniki bi bili ob neupoštevanju zakonodaje obsojeni na deset let zapora zaradi zaposlovanja nezakonitih priseljencev, predvidene globe za tovrstno početje pa naj bi znašale tudi milijone dolarjev. To bi pomenilo, da bi bili priseljenci brez dokumentov, ki so že zdaj slabše plačani in pogosto izkoriščani, v še težjem položaju, da preživijo, saj bi še težje našli delo, številne restavracije pa bi se verjetno morale zapreti, saj so v ZDA zadnja leta priča pomanjkanju kuharjev in kuharic. V ameriških restavracijah dela okoli 12 milijonov ljudi, v New Yorku in Chicagu naj bi bilo med njimi kar 70 odstotkov priseljencev.
Gibanje proti Trumpu
Proti Trumpovi politiki je zato zdaj s simbolno gesto nastopilo okoli 80 restavracij, ki po poročanju AP želijo zagotoviti varno delovno okolje za delavce brez dokumentov, število pristopnic pa se iz dneva v dan veča. Gibanje se zavzema za restavracije, v katerih bo veljala ničelna toleranca do nadlegovanja na podlagi nacionalnosti, vere, rase in spola, na spletni strani gibanja pa so objavili tudi nekaj nasvetov za delavce brez ustreznih dokumentov.
Zanje priporočajo, da imajo ves čas pripravljeno kontaktno številko odvetnika, ki ga lahko pokličejo v primeru aretacije, ter da določijo osebo, ki bo skrbela za njihove otroke in druge družinske člane v primeru priprtja. S seboj naj nosijo identifikacijske dokumente, ne pa tudi dokumentov, ki pričajo o njihovem statusu bivanja. Za njih so pripravili tudi besedilo, ki si ga lahko natisnejo in nosijo s seboj, na njem pa piše, da poznajo svoje pravice, da z oblastmi ne bodo govorili brez odvetnika in da bi radi izkoristili pravico do telefonskega klica. Priporočajo jim, naj brez odvetnika ne podpišejo ničesar, naj ne izdajo svojega statusa in naj o morebitni raciji obvestijo sodelavce.
