Slovenski župani se bodo danes protestno udeležili seje državnega zbora. Poslancem, ki bodo vnovič odločali o možnosti odpoklica župana (in jo najverjetneje znova sprejeli), bodo sporočili, da s tem rušijo stabilnost in učinkovitost sistema slovenske lokalne samouprave. »Sistem lokalne samouprave je zaradi varčevanja že več let na zadnjih nogah, z dokončno uveljavitvijo odpoklica pa se bo na to področje družbenega življenja dokončno naselila anarhija,« je že pred dnevi na matičnem odboru poslance svaril Robert Smrdelj, župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije.
Županski mandat trdnejši od ministrskega
V manjših občinah bo, če bo zakon vnovič potrjen, lahko pobudo za odpoklic sprožilo že nekaj deset občanov, zato lahko župani takšne poskuse tudi realno pričakujejo. Medtem pa dokončen odpoklic župana še zdaleč ne bo lahak, zato bo mandat župana še naprej ostal bistveno trdnejši kakor mandat ministrov ali državnih sekretarjev. Pobudniki bodo morali namreč na volitve pripeljati skoraj vse volilce, ki so se udeležili predhodnih županskih volitev. »Institut odpoklica župana razumem približno tako kot vrnitev 2. januarja med praznične dni, torej nekakšno populistično gesto. V realnosti se tega odpoklica ne bo dalo izpeljati, bodo pa pobude za nekaj mesecev ohromile delo občin,« pravi Janez Tekavc, župan občine Dol pri Ljubljani.
Smrdelj opozarja, da se je pri pripravi zakonodaje pozabilo na stroške postopkov izvedbe kampanj zbiranja podpisov, referendumov in morebitnih volitev in na to, kdo jih bo (lahko) kril. Zakon na splošno povzroča veliko zmede, kar bo treba reševati s tožbami in ustavnimi spori. Eno od vprašanj utegne biti tudi nadomestilo plače po odpoklicu. Po veljavni zakonodaji bi namreč predčasno odpoklicanemu poklicnemu županu to celo pripadalo.
Tekavc: Nadomestila so nepotrebna
V Stranki modernega centra, v kateri so predlagali institut odpoklica župana, pojasnjujejo, da posegi v pravice župana znotraj zakona o lokalni samoupravi niso mogoči. Za kaj takega bi bilo treba spremeniti še zakon o funkcionarjih v državnih organih. Ker slednji ne razlikuje pravic glede na to, kako je nekomu mandat prenehal, bi torej tudi odpoklicanemu županu, ki se iz objektivnih razlogov ne bi mogel vrniti na prejšnje delovno mesto, se zaposliti drugje ali oditi v pokoj, prve tri mesece pripadalo nadomestilo plače. »To bi bilo norčevanje,« je prepričan Tekavc, ki nasprotuje vsakršnim nadomestilom plače za javne funkcionarje. »Ne vem, čemu je to nadomestilo sploh namenjeno. Sprašujem se, koliko je vreden funkcionar, ki po izteku mandata ne more dobiti nove službe,« pojasnjuje prepričan, da zakon o funkcionarjih iz leta 1990 potrebuje korenite spremembe.
Tekavc bitko za neizplačilo nadomestila plače njegovemu predhodniku bije že dve leti. Primož Zupančič, ki je občino Dol pri Ljubljani vodil med letoma 2002 in 2014, se za vnovični mandat ni potegoval, se je pa teden dni pred potekom županskega mandata odrekel direktorskemu mestu v družinskem podjetju in postal brezposeln ter zaprosil za nadomestilo plače. To bi občino stalo dobrih devet tisočakov. Tekavc je o upravičenosti do nadomestila podvomil in sprožil spor na ustavnem sodišču. Slednje je njegovo pritožbo najprej zavrglo, a bo moralo po odločitvi vrhovnega sodišča o tem še enkrat odločati. Nadomestilo nekdanjemu županu po Tekavčevem mnenju ne pripada tudi zato, ker da je sam namerno povzročil svojo brezposelnost ter je bil tudi pred nastopom funkcije župana brezposeln in je tako njegova zdajšnja brezposelnost le vrnitev v enako stanje.
Vsaka občina sama ureja nadomestila
Praktično nemogoče je izvedeti, koliko županov po prenehanju funkcije prejema nadomestilo. Vsaka občina to ureja sama in nadomestilo plačuje iz lastnega proračuna. Plača župana je odvisna tudi od števila občanov – več kot jih ima posamezna občina, več bo morala odšteti za županovo plačo in morebitno nadomestilo plače po prenehanju poklicne funkcije. V primeru populacijsko najmočnejše ljubljanske občine bi trimesečno nadomestilo plače za župana občino stalo dobrih 11.000 evrov, v manjšem Kostelu pa bi županja po odhodu od občine lahko dobila še 6800 evrov nadomestila.
