Bil je 5. december 2014, ko sta Andrej Fištravec in njegov tedanji direktor občinske uprave Damjan Lah javnosti napovedala skorajšnji finančni zlom Mestne občine Maribor. Izrisala sta brutalne razmere v proračunski blagajni in trdila, da denarja ni niti za kulturo in socialo ter naložbe, kaj šele za izpolnitev županovih predvolilnih obljub. Finančni bankrot Maribora se zatem ni pripetil, čeprav občinske finance iz leta v leto vse bolj tonejo v rdeče številke.
Dve leti po odmevnem komunikacijskem fiasku je Fištravec ubral drugačno strategijo. V ponedeljek se je najprej sestal s skupino mariborskih poslancev in svetnikov, v četrtek zvečer je problematiko financiranja mesta predstavil maloštevilni javnosti, zatem pa je še objavil javno pismo, ki ga je poslal predsedniku vlade. »Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani,« je Andrej Fištravec v njem potožil Miru Cerarju.
Povprečnina, ki jo država namenja Mariboru, ne zadošča za pokrivanje zakonsko določenih nalog Mestne občine Maribor, opozarja župan. Strošek zakonsko obveznih nalog občine bo v prihodnjem letu v primerjavi z letom 2011 porasel za 14,2 milijona evrov, obenem pa bo prihodek iz naslova dohodnine nižji za 5,5 milijona evrov. Razkorak v financiranju zakonsko določenih nalog iz dohodnine bo v letu 2017 dosegel že 32 milijonov evrov minusa. To je več kot tretjina celotnega načrtovanega občinskega proračuna za prihodnje leto.
Prodaja premoženja in zadolževanje pri bankah
Za krpanje finančne luknje mora občina prodajati svoje premoženje, za tekočo porabo se mora zadolževati navznoter in pri bankah. Notranja zadolženost občine dosega 16 milijonov evrov, poleg tega mora občina odplačati še 36 milijonov evrov glavnic kreditov.
Razpoložljive občinske finance dodatno najeda vse večja socialna stiska, ki terja višje odhodke za socialno varstvo. »Zato smo prisiljeni zniževati sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje, predvsem v primarno infrastrukturo, to je v kanalizacijo in vodovod,« piše Cerarju župan Maribora. »Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Če financiranje Mestne občine Maribor ne bo nemudoma, in sicer še letos, uravnoteženo in izenačeno z drugimi občinami v Sloveniji z upoštevanjem socialnega faktorja v primerni porabi, lahko sledi zlom socialnega stanja.« Brez državne pomoči mestu grozi zapiranje šol in vrtcev zaradi neustreznih delovnih razmer, Cerarja opozarja Fištravec. Zato se želi čim prej sestati s premierjem in mu predstaviti, kako naj se popravi metodologija izračuna državnih prihodkov občine. Nova formula primerne porabe bi ustrezneje upoštevala socialno stanje občine in bi Mariboru potemtakem zagotovila 70,8 milijona evrov, kar je dobrih 23 milijonov več, kot jih letos dobi po obstoječem izračunu. Ima pa mariborski župan še eno zamisel. Vlada naj po zgledu Ljubljane sprejme zakon o glavnem mestu vzhodne kohezije, s čimer bi Mariboru zagotovila dodatna proračunska sredstva.
Cerar zavrnil očitke
Fištravčevi apeli bodo bržkone izzveneli v prazno. Vlada je namreč na dan, ko je Cerarju poslal pismo, zavrnila očitke, da ne zagotavlja ustreznega financiranja občin. Vztrajala bo na poti fiskalne konsolidacije in bo predlagala državnemu zboru ponoven sprejem zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018, zoper katerega je državni svet vložil veto.
V Cerarjevi vladi so prepričani, da predlagana povprečnina zagotavlja ustrezno financiranje občin in da obstoječa primerna poraba omogoča izvajanje vseh občinskih nalog in programov, ki se financirajo iz nje. Dodatnega denarja pa država ne more zagotoviti, še poudarjajo v kabinetu vlade.
