»Jakov Fak v Ruhpolding (neprostovoljno) na zahtevo zveze,« je bil udarni naslov v športnem dnevniku, kar je povzročilo kar nekaj napetosti v biatlonskem taboru, ki je na prizorišču svetovnega pokala v Antholz-Anterselvi znova brez dvakratnega svetovnega prvaka. Na včerajšnji tekmi biatlonk na starodobni razdalji (15 km) pa sta Teja Gregorin in Anja Eržen vpisali 36. in 53. mesto, vidnejše mesto pa v vetrovnem vremenu zapravili s streljanjem stoje in skupaj šestimi kazenskimi minutami.
»Kaj? Da bi ga silili na start?« se je začudil športni vodja panoge Janez Ožbolt v sobi v Antholzu, kjer je pogovor poslušal tudi trener Tomaš Kos. »Mi smo mu le svetovali in priporočili. Ni mogoče kar naenkrat 'butniti' ven v vrh. Glede nastopa ima vedno tekmovalec zadnjo besedo. Seveda pa v nobeni situaciji ni mogoče predvideti, kaj se bo potem zgodilo. Denimo tega, da bo imel Jakov znova težave,« se je razgovoril Ožbolt, udeleženec petih olimpijskih iger. Začuden je bil tudi trener Tomaš Kos in pojasnil razloge: »Glede na njegovo situacijo je bilo enkrat treba ugotoviti, v kakšnem stanju je. Če ni tekmovalne primerjave, je zgolj ugibanje. Ni več veliko časa do svetovnega prvenstva in enkrat se je bilo treba odločiti. Vem, da je situacija zelo težka zanj in nas. Tudi kot trener potrebujem podatke. Jakov je vseskozi pod zdravniško kontrolo. V Ruhpoldingu je bil na dokaj visokem nivoju in do svetovnega prvenstva se lahko pripravi in kosa z najboljšimi. Verjamem, da je tega sposoben. Seveda pa je vse odvisno od zdravja. Brez zdravja ni nič.« Kos bo imel danes v sončnem Antholzu na startu Klemena Bauerja, Miho Dovžana in Lenarta Oblaka. Rok Tršan je zbolel in odšel domov, štafeto je odšel reševat Mitja Drinovec. In Jakov Fak? Pisanje je označil za napihovanje in »filtriranje« povedanega. »Povedal sem vse, kar je res in kakšne so okoliščine. Trener Tomaš Kos je imel željo, da nastopim, kot jo ima vsak trener. Tudi vodja panoge Janez Ožbolt mi je svetoval start. Sam sem imel pomisleke, saj sem vedel, da še nisem optimalno pripravljen. Pred odhodom v Ruhpolding sem bil na pregledu pri dr. Mateju Svetcu, kjer sem že imel nekaj težav s sinusi, a je potem šlo na slabše, česar pa nihče ni mogel prej vedeti, in sem namesto v Antholzu doma na bolniški,« je Jakov Fak opisal okoliščine glede odhoda na tekmo na Bavarskem, ki jo je končal na 50. in 56. mestu. »Sem pa na tekmi videl, kam sodim. Imel sem primerjavo v smučini z ramo ob rami z Julianom Eberhardom in Martinom Fourcadom, ki sta verjetno najboljša tekača med biatlonci. Niti nista hudo priletela mimo. Na cilju sem bil zelo izmučen in z občutkom, kot da smo prvega maja na začetku priprav. Mi je pa jasno, da sem glede na okoliščine še dobro tekel in da moram skozi težke čase vrnitve. Verjetno nisem edini, ki ima težave. Kje je Tarjei Boe, a to na Norveškem manj opazijo. Na žalost pa je realnost, da sem v Sloveniji bolj na očeh,« je iz domačega naslanjača med jokom male Mile z glasom, v katerem je bilo slišati, da ima zamašen nos, razmišljal prvak, ki bo danes navijal, da uspe Bauerju sanjski dan, da se nanj malo pozabi.
