Tresla se je gora, rodila se je zelo trda britanska ločitev od EU. Za nekoga, ki naj bi bil pred referendumom za nadaljevanje članstva v EU, se je britanska premierka Theresa May, ki je bankirjem razvpite ameriške investicijske banke kot notranja ministrica na skrivaj predavala o nevarnostih brexita, odločila za zelo trd izstop iz EU. Oziroma je nanj vsaj pristala. Nekoč imperialna Britanija pa naj bi – sodeč po današnjem premierkinem govoru – na krilih brexita poletela v širni svet in postala globalna Britanija.
Nič polovičarstva, popolno slovo
V na veliki zvon obešenem dolgo pričakovanem govoru je dejala, da ne pride v poštev ne delno, ne pridruženo, ne kakšno drugo članstvo v EU, ki bi pomenilo, da je Britanija na pol zunaj in na pol notri. »Nočemo posnemati modela (sodelovanja z EU), ki ga imajo druge države. Ob odhodu nočemo ohraniti delčkov članstva. Ne. Združeno kraljestvo zapušča EU,« je dejala Mayeva in dodala, da Britanija z odhodom ni želela škoditi Evropski uniji.
Njen govor je potrdil, da se je konservativna vlada odločila za zelo trdo ločitev, ker hoče imeti stoodstotni nadzor nad priseljevanjem iz EU. Ta tema je tudi sprožila referendum o članstvu v EU, prevladovala je v referendumski kampanji, in to pogosto z neprijetno ksenofobno in občasno rasistično vsebino, ter botrovala izidu: odločitvi za brexit. Mayeva je potrdila, da bo brexit za Britanijo ukinil jurisdikcijo sodišča Evropske unije, ki nadzira spoštovanje evropskega pravnega reda, da bo Britanija zapustila skupni trg EU in da bo poskušala z njo skleniti čim boljši sporazum o prosti trgovini.
Bo Britanija orjaški davčni paradiž?
Verjetno najpomembnejši stavek v vsem govoru, ki se je v drugem delu zelo vlekel, ker se je ponavljala, posebno ko je poveličevala Britanijo, je bil stavek: »Bolje nobene kupčije kot za Britanijo slaba kupčija!« Pri tem je Mayeva tako rekoč strašila druge članice EU in jim postavila neke vrste ultimat, saj je dejala, da bi bil njihov kaznovalni odnos do pogajanj dejanje »samouničevalnega samoškodovanja«. Sporočila je tudi, da bo Britanija zapustila obstoječo carinsko unijo in da si želi sporazum o novi, ki bi poskrbel predvsem za to, da bi brexit na neki način obšel londonski City oziroma bančno-finančni sektor, na račun katerega stalno še bolj bogatijo bogati Britanci. Mnogi mislijo, da to pomeni, da želi konservativna vlada spremeniti Britanijo v orjaški davčni paradiž za superbogate in multinacionalke na obrobju Evrope.
Daj-dam z državljani
Premierka se je odzvala na skrbi državljanov EU, ki živijo v Britaniji. Dejala je, da bi »radi čim prej zagotovili pravice državljanom EU, ki že živijo v Britaniji, in pravice Britancem, ki živijo v drugih članicah EU«. »Voditeljem v EU sem povedala, da lahko tem ljudem takoj damo, kar želijo, in sklenemo dogovor že zdaj. Številni od njih, z izjemo enega ali dveh, so za to.« Malce spominja na blago izsiljevanje.
Najboljša potrditev trdote njenega brexita je navdušenje nad njenim govorom, ki ga je pokazala evrofobna, ksenofobna in pogosto rasistična stranka Ukip, ki je izsilila referendum. Ena od vodilnih članic stranke je dejala, da se je hihitala, ko je poslušala Mayevo, ker je imela občutek, da posluša »Ukipov kanal«. Nekdanji razvpiti vodja Ukipa, eden vodilnih brexitirjev Nigel Farage, je na twitterju napisal: »Težko verjamem, da premierka zdaj uporablja moje fraze in besede, zaradi katerih so se veliko let norčevali iz mene. Stvarni napredek.«
Pomanjšanje velike globalne Britanije
Mayeva je v govoru presenetila samo s sporočilom, da bo o končni brexitski kupčiji odločal parlament, saj je vlada to doslej skušala preprečiti celo na sodiščih. Čeprav je kar osemkrat omenila bodočo globalno Britanijo, ta govor napoveduje njeno ne samo ozemeljsko pomanjšanje – škotske premierka Nicola Sturgeon je ogorčena zaradi napovedanega odhoda s skupnega trga EU in utegne sprožiti nov referendum o neodvisnosti Škotske – ampak splošno »pomanjšanje«, zaradi katerega bo na slabšem večina Otočanov. To je, mimogrede, napovedovala tudi Mayeva, namreč pred referendumom, ko je bila notranja ministrica in ko je bila… proti brexitu. Politiki si radi premislijo, da pridejo na oblast in da tam ostanejo.
