Prihodnji predsednik bo evropski parlament vodil dve leti in pol ali polovico polnega mandata. V tekmi za položaj prvega med 751 poslanci najboljše kaže Italiji – iz te države namreč prihajata kandidata obeh največjih skupin v parlamentu, Antonio Tajani iz Evropske ljudske stranke (EPP) ter Gianni Pittela iz skupine socialistov in demokratov. Poleg njiju se za položaj potegujeta dva Belgijca, in sicer Helga Stevens iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih reformistov in konservativcev (ECR) ter liberalec Guy Verhofstadt iz skupine liberalcev in demokratov (Alde). Ostali trije kandidati so Britanka Jean Lambert iz vrst Zelenih, še ena kandidatka iz Italije Eleonora Forenza iz združene levice ter Romun Laurentiu Rebega iz skrajno evroskeptične Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD). Po parlamentarnem poslovniku volitve predsednika parlamenta potekajo tajno v največ štirih krogih, pri čemer lahko v drugem in tretjem krogu v boj za položaj vstopijo nova imena, če prej nihče ne dobi potrebne večine. To pa pomeni, da bo kandidatov morda še več. Če v prvih treh krogih noben kandidat ne bo dobil absolutne večine veljavnih oddanih glasov, se bodo v četrtem, ki bi potekal v večernih urah, odločali med poslancema, ki sta v tretjem krogu dobila največ glasov. Če bi bil izid med njima neodločen, pa bi predsednik postal starejši kandidat. EPP in S&D sta sicer leta 2014 dosegli dogovor, da bo imela vsaka predsednika pol mandata. V imenu S&D je bil to torej Schulz, ki se je lani poslovil, vendar njegova politična skupina potem ni pristala na podporo kandidatu EPP. Med omenjenima skupinama namreč velja še eno nepisano pravilo, da nobena ne zaseda vseh treh najpomembnejših funkcij v Evropski uniji, torej tudi predsednika evropskega sveta in evropske komisije. Zgodilo pa se je natanko to, saj sta bila na ta položaja kasneje, torej po dogovoru o delitvi mandata v evropskem parlamentu, izvoljena Donald Tusk in Jean-Claude Juncker, ki sta oba iz skupine EPP.
Therese May danes končno o brexitu
Britanska premierka Theresa May bo imela danes dolgo pričakovani govor, v katerem bo predstavila svoj pogled oziroma pogled svoje vlade na pogajanja z Evropsko unijo o izstopu iz povezave. Največ vprašanj je o tem, ali se bo vlada odločila za tako imenovani »trdi brexit«, po katerem bi Velika Britanija izstopila iz vseh oblik povezav z EU. In finančni trgi ocenjujejo, da se bo to zares zgodilo, sodeč po včerajšnjem padcu vrednosti funta. Nekateri britanski časniki pišejo, da bo govor Mayeve nakazal odmik od poskusa Velike Britanije, da dobi preferenčni status pri dostopu do skupnega evropskega trga, ker bi sicer London moral pristati na zahteve Evropske unije glede priseljenske politike. V evropskih prestolnicah namreč že ves čas ponavljajo, da evropske svoboščine niso košara, iz katere vzameš samo tisto, kar ti prija. Z drugimi besedami, ni mogoče dobiti le dostopa do skupnega tržišča in pretoka dobrin, storitev in kapitala brez upoštevanja prostega pretoka oseb. No, vendarle še ni čisto jasno, kaj bo Mayeva povedala, saj je njena tiskovna predstavnica rekla, da gre za same špekulacije. So pa mnogi na Otoku precej kritični, da bo svoj načrt razgalila tako pozno. Do datuma, ko naj bi vlada najkasneje sprožila člen lizbonske pogodbe, s katerim se začne postopek izstopa iz EU, sta namreč še dva meseca in pol.