Za nekoga, ki naj bi bil pred junijskim referendum proti brexitu, Mayeva zveni nenavadno preveč zagreta za brexit. Vsem, ki mislijo, da se lahko Britanija še premisli, oziroma da brexit ni nekaj neizogibnega, je v uvodnem nagovoru ministrom, ki ga je prenašala televizija, povedala, da lahko pozabijo na drugi referendum ali na to, da bi Britanija poskusila ostati v EU, tako da bi se vanjo na neki način vrnila skozi zadnja vrata. Na kratko: brexit je brexit, ki bo, po njenih besedah, nekaj uspešnega.
Ko je bila na vrsti razprava o različnih brexitskih scenarijih, o katerih se pred referendumom očitno niso resno pogovarjali, je morala sedma sila zapustiti razkošno sejno sobo podeželske rezidence, v katerih vlada malokdaj zaseda. Slišali smo samo to, da bodo ministri razpravljali o naslednjih korakih »britanskega odhoda iz evropskega projekta« in »priložnostih, ki se ponujajo pri kovanju nove vloge Združenega kraljestva v svetu«.
V slogi je moč
Vladajoči konservativci ne morejo skriti zadovoljstva z veliko prednostjo, ki jo imajo pred opozicijo v raziskavah javnega mnenja. Podpira jih kar 41 odstotkov Otočanov, laburiste 27 odstotkov in liberalne demokrate 9 odstotkov. Medtem ko je brexit sprožil razhajanja v laburistični stranki in novo bitko za vodilni položaj, je med konservativce, ki naj bi bili pred referendumom zaradi brexita hudo razcepljeni, vnesel slogo in enotnost. Je možno, da so bili številni izmed tistih, ki so bili javno proti brexitu, v resnici za brexit, vključno z nekdanjim premierjem Davidom Cameronom, ki je referendum razpisal. Velik del britanskih elit je prepričan, da bo lažje vladal preostalim Otočanom, če bo Britanija zunaj EU. Mayeva sicer pravi, da je njena glavna prioriteta voditi vlado in državo, s katero bodo zadovoljni vsi, da si želi družbe, v kateri bosta talent in trdo delo, ne pa poreklo prinašala uspeh v življenju in da bo vlada ocenila, kako lahko postane ostra do neodgovornega velikega podjetništva in poskrbi za to, da bodo vsi ljudje delili napredek države. Vse to bo vse prej kot lahka naloga. Britanija je namreč druga najbolj neenakopravna država na svetu (za ZDA). Kljub vsem tem lepim mislim premierke bo zunaj EU gotovo postala še bolj neenakopravna.
Od trdega do mehkega brexita
Nekdanji konservativni finančni minister in zagrizeni evroskeptik Nigel Lawson je vlado včeraj pozval, naj ne izgublja časa s pogajanjem z EU o posebni trgovinski kupčiji, po kateri bi Britanija postala članica Evropskega ekonomskega območja (EEA). Po njegovem EU v to nikoli ne bo privolila, ker bi potem tudi druge države zahtevale posebne sporazume. Tudi med ministri menda ni soglasja o tem, za kakšen brexit naj bi se odločili. Eni naj bi bili za »trdega«, pri katerem naj bi bil glavni cilj za priseljevanje čim bolj zaprta meja, ne oziraje se na to, kako visoko ekonomsko ceno bi Britanija plačala za to. Drugi naj bi bili za bolj »mehki« brexit, ki bi prinašal čim večji dostop do skupnega trga EU tudi, če bi to prineslo milejše oblike omejevanja priseljevanja iz EU. Strah pred slednjim je bil glavni argument brexitskega tabora v referendumski kampanji. Mnogi politiki, ki so se iskreno zavzemali za članstvo v EU, so ogorčeni, ker Mayeva vztrajno ponavlja brexit je brexit in ji očitajo, da se vede kot monarhinja iz obdobja absolutistične dinastije Tudorjev, ker ignorira njihove zahteve, da bi parlament imel zadnjo besedo o odhodni kupčiji, ki bi jo vlada sklenila z EU.
Za britansko parlamentarno demokracijo bi bilo skrajno nenavadno, če parlament ne bi imel nobene besede o največji ustavni spremembi v zadnjih štirih desetletjih. Kandidat za laburističnega vodjo Owen Smith celo pravi, da bi morali o odhodnih pogojih Britanci odločati na referendumu.
