Poročali smo že, da državne institucije debelih 24 let ugotavljajo, ali je imel Anton Codelli, ljubljanski izumitelj in lastnik graščine Kodeljevo, v času nacionalizacije poleg jugoslovanskega državljanstva tudi državljanstvo katere od nekdanjih ljudskih republik. Državljanstvo je namreč pogoj, da se denacionalizacijski postopek za Kodeljevo sploh lahko začne. Del tega postopka je tudi grajska pristava, v katero bi se rada z izdatno denarno podporo Univerze v Ljubljani vselila fakulteta za šport.
Namesto olimpijcev v pristavo difovci?
Tako kot grad ima tudi pristavo v 99-letnem zakupu podjetje Graščina, d. o. o., ki je tudi imetnik stavbne pravice. Graščina se je pred desetimi leti lotila obnove razpadajoče pristave in jo izpeljala do tretje podaljšane faze. Direktor Graščine Marijan Fras je želel obnovo dokončati v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ki se je nameraval vseliti v pristavo, zato je v ta projekt po neuradnih podatkih vložil blizu 150.000 evrov, a si je premislil.
Pa OKS ta objekt še zanima? »V tem trenutku ne razmišljamo, da bi se selili v omenjene prostore, poplačilo dolga Graščine, d. o. o., do OKS pa je zavarovano z vpisano hipoteko v korist OKS na nepremičnini v lasti podjetja Graščina,« nam je pojasnil Brane Dmitrovič, vodja odnosov z javnostmi. Si pa selitve v pristavo gradu Kodeljevo, ki že sedem let prazna sameva, zelo želi fakulteta za šport, saj ima sedež v soseščini. Njen dekan Milan Žvan pravi, da imajo veliko prostorsko stisko, širiti se ne morejo, zato bi v grajsko pristavo preselili knjižnico in inštitut za šport. Fakulteta bi od podjetja Graščina odkupila stavbno pravico, to pa bi ji pristavo še pred poletjem dokončalo »na ključ«. Posel bi izpeljali po temle scenariju: fakulteta bi Graščini za odkup stavbne pravice plačala poldrugi milijon evrov, in sicer tako, da bi Graščina najela kredit, fakulteta pa bi ji dolg z denarno pomočjo Univerze v Ljubljani odplačala v desetih letih. Takrat bi tudi postala nosilka stavbne pravice. Dekan nam je pojasnil, da so vlogo za 80-odstotno sofinanciranje projekta že oddali na univerzo. Njen upravni odbor naj bi o tem odločal ta mesec, univerzo pa bi ta projekt stal okoli devet tisoč evrov na mesec.
Kaj pa če upravičenci dobijo objekte vrnjene v naravi?
Toda Carmen Dobnik, odvetnica Codellijevih potomcev, opozarja, da je denacionalizacijski zahtevek za grad Kodeljevo odprt. Če bo Codelliju priznano državljanstvo, bodo njegovi pravni nasledniki za odvzeto premoženje sicer zahtevali odškodnino v obliki državnih obveznic. »Vrnitev v naravi nas ne zanima več, ker je grad Kodeljevo kulturni spomenik, ker je tam razglašen park in ker imajo 99-letne najemne pogodbe. Upravičenci bi se zato sprijaznili tudi z odškodnino,« pravi Dobnikova in dodaja, da so že najeli cenilca, ki je odvzeto premoženje ovrednotil na okoli 1,5 milijona evrov. Toda če bi se Slovenski državni holding, ki izplačuje odškodnine, ravnal po večkrat preizkušenem načelu, da je vsak, ki ni za vračilo odvzetega premoženja v naravi, njihov nasprotnik, se bo tudi v tem primeru plačilu odškodnine uprl. To bi pomenilo, da se bo denacionalizacija Kodeljevega dodatno zapletla in zavlekla.
Da denacionalizacija ni ovira za vselitev fakultete v pristavo, pa je prepričan Marijan Fras. Sklicuje se na 25. člen zakona o denacionalizaciji, po katerem se nepremičnina ne vrne v naravi, če se je njena vrednost zaradi novih naložb povečala za več kot tretjino prvotne vrednosti. V primeru pristave se je to zgodilo, saj je bila, preden se je Graščina lotila njene obnove, ruševina. To potrjuje tudi Boris Vidovič, vodja ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Pristava je bila rekonstruirana. Ker je grozila samoporušitev objekta, se je zavod strinjal z njegovo odstranitvijo. Izdani so bili pogoji in soglasje za popolno rekonstrukcijo,« nam je pojasnil Vidovič. Toda zakon o denacionalizaciji pravi, da v času, dokler ta traja, z nepremičninami ni dovoljeno razpolagati, zato bi lahko denacionalizacijski upravičenci, če bo Codelliju državljanstvo priznano, vztrajali, da so bila vlaganja v objekte po letu 1991 nična.
